Appeal allowed; first-instance judgment revoked for material law violation regarding unpaid debts.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, revoking the first-instance judgment regarding the disputed debt amount and remanding the case for a new trial. The lower court erroneously concluded that the defendant had paid more than the plaintiff claimed, relying on bank transfers that did not correspond to the specific debt in question. The court found this discrepancy constituted a material law violation because the judgment's factual findings contradicted the actual content of the bank transfer records.
Legislator headnote
AI generatedZPP 354. člen 2. točka 13.; ZPP 369. člen 1. odstavek: A judgment is void if it concludes that a party has paid more than the actual amount paid, as this constitutes a material law violation contradicting the evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (delno v 2. odstavku glede zneska 1.546,20 SIT s pripadki in v 3. odstavku) razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Razlogi sodbe o vsebini virmanskih nalogov so bili v nasprotju z vsebino teh nalogov, zato je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po delni skrčitvi zahtevka ugodilo tožbenemu zahtevku glede zneska 1.282,50 SIT s pripadki in v tem obsegu vdržalo sklep o izvršbi v veljavi. V preostalem delu je zavrnilo tožbeni zahtevek in naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 3.130,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov.
Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper tisti del zavrnilne sodbe, kolikor je sodišče zavrnilo zahtevek med prisojenim zneskom in zneskom 2.828,90 SIT, na kolikor je tožeča stranka skrčila zahtevek.
Sodišče je sicer točno ugotovilo, da sta v spisu tudi virmana za znesek 577,00 SIT in 969,20 SIT, vendar je spregledalo, da se ne nanašata na sporno terjatev. Ker je kot plačilo upoštevalo tudi ta dva virmana, je prekršilo določbe ZPP, ker se sodba ne ujema z listinama. Pa tudi materialno pravo je kršilo, ker je zaključilo, da je tožena stranka plačala več kot je dejansko plačala. Tožeča stranka je upravičena do zneska 2.828,90 SIT. Tožeča stranka meni, da je sodišče toženi stranki neutemeljeno priznalo stroške ugovora.
Predlaga spremembo sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da zneska 577,00 SIT in 926,20 SIT ne predstavljata plačila v tej pravdi vtoževanega zneska. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka plačala več kot navaja tožeča stranka, je v nasprotju z vsebino listin. Z virmanskim nalogom v znesku 577,00 SIT je bil plačan račun štev. 6909, z virmanskim nalogom za znesek 969,20 SIT pa račun štev. 639968, od katerih pa nobeden ni bil vtoževan s to tožbo. O odločilnem dejstvu in sicer o tem, koliko je tožena stranka plačala na račun vtoževane terjatve, je torej nasprotje med tem, kar je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o vsebini virmanskih nalogov in s samo vsebino teh nalogov. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik. Zaradi tega je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje v tem obsegu razveljaviti (1. odstavek 369. člena ZPP) in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je sodba delno razveljavljena, je sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev odločitev sodišča prve stopnje tako, da bo o celotnih pravdnih stroških ponovno odločilo saodišče prve stopnje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 4. odstavku 166. člena ZPP.