Appeal dismissed; new evidence on settlement inadmissible under ZPP Art. 496a in service valid to successor.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica nosi svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Ko je v primeru statusnih sprememb stranke očitno, da je vabilo prispelo k pravnemu nasledniku, je vročitev pravilno opravljena. Po določilu člena 496a ZPP lahko v postopku v gospodarskih sporih stranke v pritožbi navedejo le tista nova dejstva in dokaze, ki jih brez svoje krivde niso mogle navesti do konca glavne obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je z mandatno tožbo, ki jo je vložila dne 19.6.1989, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 37.527,00 sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve mandatne tožbe in stroške. Po delnem ugovoru tožene stranke je sodišče prve stopnje dne 11.9.1991 razsodilo tako, da je plačilni nalog vzdržalo v veljavi za znesek 11.498,40 sit spp in vzelo na znanje delni umik mand. tožbe za 10.843,00 sit.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala le tisti del prvostopne sodbe, s katerim je le-to vzdržalo plačilni nalog v veljavi. Uveljavila je vse pritožbene razloge in navedla, da ni prejela vabila za narok dne 11.9.1991, ker ga je sodišče naslovilo na TOZD P. V pritožbi se tožena stranka sklicuje tudi na pripravljalni spis z dne 14.11.1991, v katerem je predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka, ker sta pravdni stranki dne 27.11.1990 sklenili dogovor o poravnavi zamudnih obresti in jih je toženka po dogovoru tudi plačala.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Višje sodišče je opravilo poizvedbe pri sodnem registru Temeljnega sodišča v Celju in ugotovilo, da se je dne 28.2.1990 več TOZD-ov (med njimi tudi toženi) združilo v podjetje G. d.o.o. Navedeno podjetje se je dne 8.6.1992 združilo v G., NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA d.o.o.

in nato dne 19.6.1992 preimenovalo v G. G. A. d.o.o.

Iz predloženega pravdnega spisa je razvidno, da je predsednik senata dne 16.7.1991 razpisal glavno obravnavo za dne 11.9.1991. V spisu je povratnica za naslovnika G. G. A. TOZD P., ki jo je podpisala pooblaščena oseba dne 19.7.1991. Res je, da v času vročitve vabila navedeni TOZD ni več obstojal, vendar je očitno, da je vabilo prispelo k pravnemu nasledniku. Pri tem je še dodati, da tožena stranka ni pristopila tudi na naroka dne 22.3.1991 in 28 6. 1991, čeprav je bila v redu vabljena.

V pritožbi uveljavlja tožena stranka novoto, ki je sodišču ni sporočila do konca glavne obravnavi - in sicer, da je glede obresti sklenila s tožnico dogovor dne 27.11.1990 in v istem letu dolg plačala. Po določilu člena 496a ZPP v postopku v gospodarskih sporih lahko stranke v pritožbi navedejo le tista nova dejstva in dokaze, ki jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti do konca glavne obravnave. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri neupoštevne.

Prvostopno sodišče je iz dokazil tožeče stranke pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materijalno pravo za katerega pritožnica tudi ne navaja v čem je podana kršitev.

Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi členom 154/I ZPP.