Court rejects appeal, ruling multilateral compensation differs from bilateral debt offset under ZOR due to lack of mutuality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, which upheld a partial enforcement order for the defendant to pay interest and costs. The appellant argued that a debt had been extinguished through a prior debt offset situation, claiming no interest should accrue. The court rejected this, finding that the transaction was a multilateral compensation involving three parties, which lacks the mutual reciprocity required for a bilateral debt offset under the Obligations Act.
Legislator headnote
AI generateds. 336-343 ZOR; Multilateral compensation lacks the mutuality of parties required for bilateral debt offset, meaning the extinguishment of claims does not automatically trigger the interest provisions of s. 313 ZOR.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Multilateralne kompenzacije ni mogoče enačiti s pobotom kot ga ureja zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v členih 336 do 343. Pri multilateralni kompenzaciji manjka vzajemnost - stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je z izvršbo na podlagi verodostojne listine zahtevala od tožene stranke glavnico v znesku v znesku 33.880,00 sit z zamudnimi obrestmi in stroški. Po ugovoru dolžnika-tožene stranke in sklepu sodišča o reševanju zadeve v pravdnem postopku je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati glavnico 3.764,50 sit z obrestmi od 6.10.1992 do plačila in stroški, v presežku pa je vzelo na znanje umik tožbe za 30.115,50 sit spp.
Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala le tisti del prvostopne sodbe, s katerim je le-to vzdržalo del izvršilnega sklepa v veljavi oz. ji naložilo plačilo 3.764,50 sit spp. Pri tem je ponovila trditev z glavne obravnave, da je zaradi pobota vtoževana terjatev bila plačana že prej - ko je prišla v pobotno situacijo.
Zato po mnenju pritožbe niso nastale zamudne obresti in tudi ni uporaben člen 313 ZOR.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je iz naloga za kompenzacijo, ki so ga podpisali tožeča stanka, tožena stranka in podjetje AA. ter obvestila SDK z dne 5.10.1990 razvidno, da gre za večstransko kompenzacijo v kateri so bile udeležane tri stranke. Pritožnica torej zmotno enači multilateralno kompenzacijo s pobotom kot ga ureja zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v členih 336 do 343. Pri multilateralni kompenzaciji manjka vzajemnost - stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja. Stranke, ki prijavijo svoje terjatve v multilateralno kompenzacijo pristanejo na to, da njihove terjatve ugasnejo na dan, ko SDK izvede kompenzacijo.
Iz predloženega obvestila SDK je v tem primeru razvidno, da je bila kompenzacija izvedena dne 5.10.1992, med strankama pa ni bilo spora, da je predmetna terjatev v znesku 33.880,00 sit bila vključena v navedeno multilateralno kompenzacijo. Glede pravnih učinkov določila člena 313 ZOR se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilno obrazložitev izpodbijane sodbe.
Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki nista zaznamovali.