Appeal against full cost award dismissed due to lack of legal interest for the appellant.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's timely appeal against a first-instance ruling that fully awarded litigation costs to the plaintiff. The appellant argued the defendant had paid the debt, yet the first court had already ordered the defendant to pay the plaintiff's costs based on the plaintiff's own cost proposal. The court ruled that since the first instance fully granted the cost claim, the appellant lacked the necessary legal interest to appeal, rendering the appeal inadmissible under the relevant procedural code.
Legislator headnote
AI generatedčlen 358 ZPP; An appeal is inadmissible when the appellant has no legal interest in it, specifically when the first-instance decision fully grants the cost claim sought by the appellant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot nedovoljena zavrže.
[JEDRO]
Pritožba zoper izrek o pravdnih stroških, ki so bili stranki v celoti priznani ni dovoljena, ker zanjo stranka nima pravnega interesa.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče dne 27.11.1991 izdalo sklep, s katerim je vzelo na znanje umik tožbe in naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki 2.250,00 sit pravdnih stroškov.
Proti prvostopni sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da je tožena stranka plačala dolg med pravdo in je zato tožnica upravičena do pravdnih stroškov po priglašenem stroškovniku.
Pritožba ni dovoljena.
Tožnica je očitno vložila pritožbo v zmotnem prepričanju, da ji niso priznani pravdni stroški. Izrek izpodbijanega sklepa pa je jasno naložil plačilo stroškov toženi stranki. Tudi pri odmeri višine stroškov je prvostopno sodišče sledilo predlogu tožeče stranke.
Po določilu člena 358 ZPP ni dovoljena pritožba, kadar pritožnik zanjo nima pravnega interesa. V izpodbijanem sklepu, kjer je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo stroškovnemu zahtevku tožeče stranke, tak pravni interes ne obstoji. Zato je sodišče druge stopnje odločilo kot je razvidno iz izreka.