Appeal dismissed; defendant bears burden to prove likelihood and extent of loss from interim order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first instance court's rejection of the security for costs request. The defendant argued that executing the interim order would cause irreparable harm due to their foreign status and the depreciation of their vehicle, claiming the lower court failed to address all arguments. The court ruled that while the possibility of loss must be considered, the defendant bears the burden of proving both the likelihood and the specific amount of the loss, which they failed to do.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 270. čl. ZIP; 380. točka 14. ZIP: The possibility of loss to the defendant from executing an interim order must be weighed, but the defendant bears the burden of proving the likelihood and extent of such loss.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Med okoliščine primera po 2. odst. 270. čl. ZIP prvo sodišče pravilno uvršča tudi verjetnost, da z izvršitvijo začasne odredbe dolžniku nastane škoda. Seveda pa je mogoče o verjetnosti nastanka škode govoriti le takrat, če je ta tudi po višini verjetno izkazana (dokazno breme je dolžnikovo).
[OBRAZLOŽITEV]
V ponovljenem postopku je z izpodbijanim sklepom prvo sodišče zavrnilo tudi dolžnikov predlog za varščino za škodo v smislu 2. odst. 270. čl. ZIP in zato tudi njegov ugovor proti začasni odredbi.
Proti sklepu se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da se prvo sodišče ni opredelilo do vseh ugovorov dolžnika; tudi pravna zapletenost primera je lahko okoliščina, ki vpliva na končno odločitev; dolžnik je tuj državljan in zato škode, ki bi mu z izvršitvijo začasne odredbe nastala, ne bi mogel uveljavljati pred tujimi pravosodnimi organi, saj mu je prepovedana tudi pravica vstopa; z drugačno začasno odredbo bi bilo mogoče doseči enak učinek in se izogniti, da bi dolžniku nastala škoda; zmotna je navedba prvega sodišča, da dolžnik ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale nastanek škode, njeno višino ter odškodninsko odgovornost, saj je že v ugovoru navedel, da se z začasno odredbo dolžnik onemogoča uporaba avtomobila, z vsakim letom pravdanja pa vrednost avtomobila pade za 15 %. Škodo bi sicer utegnili imeti obe stranki, le upnik bi jo lahko s prodajo avtomobila nadomestil brez težav, dolžnik pa te možnosti ne bi imel.
Pritožba ni utemeljena.
Že v sklepu II Cp 20/94 dne 12.1.1994 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev prvega sodišča, ki je ugotovilo obstoj pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (267. čl. 1. odst. 268. čl. ZIP), pravilna. Zato na pritožbene trditve, ki ponovno zatrjujejo neutemeljenost izdaje predlagane začasne odredbe, ne bo odgovarjalo.
Med okoliščine primera po 2. odst. 270. čl. ZIP prvo sodišče pravilno uvršča tudi verjetnost, da z izvršitvijo začasne odredbe dolžniku nastane škoda, seveda pa je mogoče o verjetnosti nastanka škode govoriti le takrat, če je ta tudi po višini verjetno izkazana (dokazno breme je dolžnikovo). V tej smeri pa dolžnik v postopku pred prvim sodiščem kakšnih trditev ni postavil, o 15 % letnem padcu vrednosti avtomobila pa govori šele v pritožbi (in drugačna pritožbena trditev v podatkih spisa nima opore), ne glede na to, da tudi sedaj kakšnih relevantnih dokazov dolžnik ne navaja. Zato pa je že zaradi povedanega nepomembno, ali bi moral dolžnik, ki je tuja oseba, v tujini uveljavljati plačilo škode, pri čemer tudi pritožbeno sodišče soglaša s sicer v pritožbi grajanim stališčem prvega sodišča, da tudi pravna zamotanost primera ni okoliščina v smislu 2. odst.
270. čl. ZIP.
Ti razlogi so narekovali zavrnitev dolžnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa po določbi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s čl.
14 ZIP.