Appeal dismissed; mere signature denial on company receipt insufficient to overturn default judgment without proof.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgolj gola pritožbena navedba tožene stranke (četudi podprta s predlogom za postavitev grafologa), da na sporni vročilnici ni njenega podpisa, ne uspe v zadostni in prepričljivi meri ovreči omenjene domneve o pravilni vročitvi, upoštevaje pri tem zlasti okoliščini, da je šlo za vročanje sodnega pisanja pravni osebi (vročitev se torej opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je na sedežu družbe - člen 133/1 ZPP) in da je sporna vročilnica poleg podpisa opremljena tudi s štampiljko tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženo stranko obsodilo na plačilo 108.068,87 DEM v SIT protivrednosti na dan plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih glavnic v DEM valuti od dneva zapadlosti (v SIT protivrednosti na dan zapadlosti) naprej, kot je to natančno razvidno iz izreka izpodbijane sodne odločbe sodišča prve stopnje. Poleg tega je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora v roku osem dni povrniti tožeči stranki 302.780,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.4.2003 dalje do plačila.

Proti tej zamudni sodbi je tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu vložila pritožbo (pritožba je bila najprej vložena po odvetniku Z.S., nato pa v celoti odobrena in priznana po pooblaščenem slovenskem odvetniku P.K.), pri čemer je predlagala sodišču druge stopnje, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da niso izpolnjene vse zakonske predpostavke za izdajo zamudne sodbe, poleg tega pa tožba tožencu ni bila nikoli vročena, zato toženi stranki ni jasno, kdo je podpisal vročilnico, ki je v spisu, kar vse je mogoče ugotoviti z izvedencem grafologom. Tožena stranka je v pritožbi še navedla, da je iztoževano terjatev delno poravnala.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato pavšalni očitek iz pritožbe tožene stranke glede delnega plačila terjatve nima nobene pravno relevantne teže. Ravno tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je povsem nekonkretizirana in neobrazložena pritožbena navedba, da v konkretni zadevi niso bile izpolnjene vse predpostavke za izdajo zamudne sodbe. Upoštevajoč razloge, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (pravilna uporaba materialnega prava in nekatere absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. odst. 350. čl. ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so v konkretni zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe po 1. odst. 318. čl. ZPP. Tudi pogoj, ki zadeva pravilno oz. zakonito vročitev tožbe. Povratnica (potrdilo o vročitvi sodne pošiljke) je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. čl. ZPP). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz tega, da je bila tožba tožeče stranke toženi stranki vročena 11.12.2002, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodni odločbi. Z vročilnico je torej vročitev dokazana. Stranka sicer lahko dokazuje, da vročitev ni bila pravilno opravljena, vendar je trditveno in dokazno breme na njej. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgolj gola pritožbena navedba tožene stranke (četudi podprta s predlogom za postavitev grafologa), da na sporni vročilnici ni njenega podpisa, ne uspe v zadostni in prepričljivi meri ovreči omenjene domneve o pravilni vročitvi, upoštevaje pri tem zlasti okoliščini, da je šlo za vročanje sodnega pisanja pravni osebi (vročitev se torej opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je na sedežu družbe - člen 133/1 ZPP) in da je sporna vročilnica poleg podpisa opremljena tudi s štampiljko tožene stranke.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).