Appeal dismissed; court held appeal admissible despite prior ruling on withdrawal notice. Appeal rejected as unfounded; first-instance judgment upheld in part. Appeal dismissed; withdrawal notice ruling did not bar appeal. Appeal rejected; procedural defect in withdrawal ruling did not invalidate appeal. Appeal dismissed; procedural defect in withdrawal ruling did not bar appeal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's claim to have the first-instance judgment partially revoked, upholding the original decision on interest and costs. The appellant argued that a prior appellate ruling declaring their notice of appeal withdrawn prevented them from filing a substantive appeal due to lack of notice. The court held that the prior ruling merely required a reasoned judgment from the first instance, which was duly issued, and did not strip the appellant of their right to appeal.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 324. čl. ZPP; 353. čl. ZPP: A prior appellate decision declaring a notice of appeal withdrawn does not deprive the party of the right to file a substantive appeal, provided the first-instance court issues a reasoned judgment as required by law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ko je pritožbeno sodišče s sklepom razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, da se napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo šteje za umaknjeno, je bilo dolžno sodišče prve stopnje izdati sodbo z obrazložitvijo po 4. odst. 324. čl. ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Tolminu opr. št. Ig z dne 18.8.2003 obdržalo v celoti v veljavi v njegovem, še nepravnomočnem delu, to je za znesek glavnice 198.040,19 SIT, obračunane zakonske zamudne obresti v znesku 7.449,11 SIT, zakonske zamudne obresti od zneska 205.489,30 SIT od 23.7.2003 dalje do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 24.860,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.8.2003 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 46.250,00 SIT v roku osmih dni pod izvršbo.
Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka in predlaga razveljavitev zanjo spornega dela sodbe. Navaja, da bo izrečeno sodbo upoštevala le v delu, ki odloča o poravnavi računa v višini 87.249,00 SIT. Ta znesek bo poravnala do 20.6.2006, nikakor pa se ne strinja s preostalim delom sodbe in zato skladno s pravnim poukom vlaga pritožbo. Svojo pritožbo pa utemeljuje s tem, da ji ni bila dana možnost sestave pritožbe in predložitve le-te pred odločanjem sodišča, saj ni bila seznanjena s sklepom višjega sodišča, ki ji je z razveljavitvijo sklepa (da se njena pritožba šteje za umaknjeno) dalo možnost vložitve pritožbe, v kateri bi lahko podrobno obrazložila zadevo v zvezi z neupravičenim obračunom zamudnih obresti. V pritožbi pa bi lahko tudi navedla odgovorne osebe tožeče stranke, s katerimi je bila dogovorjena oprostitev plačila zamudnih obresti.
Pritožba tožene stranke ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem sporu, ki je sicer spor majhne vrednosti na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobenih takih kršitev v postopku, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Trditev tožene stranke, da ji je sodišče prve stopnje z nepravilnim postopanjem preprečilo možnost sestave pritožbe je nerazumljiva, glede na dejstvo, da je tožena stranka pritožbo vložila. S tem, ko je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 23.2.2006 opr.
št. I Cpg 81/2005 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, da se napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo šteje za umaknjeno, pa tožena stranka ni pridobila pravice do ponovnega obravnavanja njenih navedb ali celo predlaganja dodatnih dokazov kot zmotno meni, pač pa je imela ta odločitev pritožbenega sodišča za posledico zgolj to, da je bilo dolžno sodišče prve stopnje izdati sodbo z obrazložitvijo po 4. odst. 324. čl. ZPP, kar je tudi sicer storilo. Ta sodba pa vsebuje tudi pravni pouk, da je zoper njo dopustna pritožba na Višje sodišče v Kopru v osmih dni od prejema njenega pisnega odpravka.
Tako pritožbo pa je evidentno tožena stranka tudi vložila. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje tudi v izpodbijanem delu (353. čl. ZPP).