Appeal dismissed; BPP decision does not replace client's power of attorney for representation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by the second defendant against the first-instance court's rejection of their revision. Although the court had granted the defendant free legal aid (BPP) and designated a lawyer, the court ruled that the BPP decision alone does not constitute a power of attorney required for legal representation. The court held that only the client can grant such a power of attorney under the Code of Civil Procedure, and the defendant failed to provide a separate document authorizing the lawyer to file the revision on their behalf.
Legislator headnote
AI generated94. čl., 97. čl. ZPP; 1. tč., 2. tč. izreka BPP odločbe; Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke, saj le stranka lahko podeli pooblastilo za pravdno dejanje.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba drugega toženca se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev BPP ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke. Gre za to, da je v skladu z veljavno zakonodajo le stranka tista, ki lahko podeli pooblastilo za zastopanje (94. čl., 97. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo drugega toženca D.P. po odvetniku G.G., zoper sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 12.1.2006.
Proti navedenemu sklepu je drugi toženec po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev. Res je, da mora odvetnik predložiti novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva (2. odst. 95. čl. ZPP), vendar je v tem primeru to bilo tudi storjeno. Drugi toženec je ob vložitvi revizije priložil odločbo Bpp, iz katere je razvidno, da je za izvajanje odobrene brezplačne pomoči določen odvetnik G.G. Ta odločba torej predstavlja pooblastilo odvetniku za sestavo izrednega pravnega sredstva. Iz te odločbe ne izhaja, da bi pristojni organ odobreno pravno pomoč vezal na kakšen pogoj ali rok. Iz 3. in 4. odst. 28. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči pa tudi ni razvidno, da bi zakon razlikoval odobreno pravno pomoč od podelitve pooblastila za pravdno dejanje, za katero je odobrena pravna pomoč. Bistveno pa je tudi to, da še nobeno drugo sodišče ni zavrglo tožbe oz. pravnega sredstva iz razloga, ker poleg odločbe o Bpp ni bilo predloženo še dodatno pooblastilo. Sodišče prve stopnje je sicer res s sklepom zahtevalo dopolnitev revizije s predložitvijo pooblastila, toda druga tožena stranka je bila prepričana, da odločba Bpp predstavlja pooblastilno razmerje med drugo toženim in v odločbi določenim odvetnikom. Zato je drugo toženi ponovno predložil odločbo o Bpp, ne pa še dodatnega pooblastila. Nenazadnje pa v sklepu z dne 2.2.2007 drugi toženi sploh ni bil poučen o tem, kaj sodišče od njega zahteva, glede na to, da je odločbo Bpp že prej vložil v spis.
Pritožba ni utemeljena.
Iz odločbe Okrožnega sodišča v Kopru z dne 22.3.2006, opr.št. Bpp, je razvidno, da je bilo prošnji drugega toženca ugodeno in mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za sestavo revizije zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru z dne 12.1.2006 (1. tč. izreka). Za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik G.G. (2. tč. izreka). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da je bil z navedeno odločbo drugemu tožencu določen odvetnik za izvajanje brezplačne pravne pomoči (dalje: BPP) ter so mu bila zagotovljena sredstva za uresničitev pravice do sodnega varstva (3. odst. 1. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP). Po mnenju pritožbenega sodišča pa je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev BPP ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke. Gre za to, da je v skladu z veljavno zakonodajo le stranka tista, ki lahko podeli pooblastilo za zastopanje (94. čl., 97. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ker pa v obravnavanem primeru odvetnik, ki je bil po odločbi BPP sicer določen za izvajanje takšne pomoči v obliki sestave revizije za drugega toženca, ni predložil listine, s katero bi izkazal, da ga je drugi toženec pooblastil za vložitev revizije v njegovem imenu, je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno zavrglo. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, češ da sklep z dne 2.2.2007 ni vseboval razumljivega pouka v tem smislu, kaj sodišče prve stopnje sploh zahteva; iz tega sklepa je jasno razvidno, da je bila od imenovanega odvetnika zahtevana predložitev pooblastila drugega toženca za vložitev revizije, navedeno je tudi, da bo ob nepredložitvi zahtevanega pooblastila sodišče prve stopnje revizijo zavrglo. Sklep z dne 2.2.2007 je torej bil povsem jasen, vendar pa nanj ni bilo ustreznega odziva. Na trditve pritožnika, da usklajena sodna praksa sodišč v primeru, kakršen je obravnavani, poleg odločb o BPP, ne zahteva (dodatno) pooblastil za zastopanje, pa pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ker pritožnik ni predložil ničesar, kar bi te njegove navedbe potrjevalo.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.