Appeal court revokes first instance ruling, allowing creditor to order debtor's asset list under ZIZ Art. 31.1.3. upon failed seizure attempts.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court revoked the first instance decision and remanded the case for retrial after finding the creditor's request for a debtor's asset list valid. The creditor argued that previous failed seizure attempts and the debtor's lack of a registered residence justified this measure, while the first instance court incorrectly deemed it an extreme last resort. The court ruled that Article 31.1.3 of the Enforcement and Security Act requires only a probable indication of insufficient recovery, not the exhaustion of all other means, thus overturning the lower court's dismissal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 31. člen 1. odstavek; The creditor is not required to exhaust all enforcement means before requesting a list of the debtor's assets, provided they can reasonably demonstrate that the proposed measures will not fully satisfy the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo upnikovemu predlogu, da naj dolžniku naloži predložitev seznama njegovega premoženja in za terjatve navede dokazna sredstva, skladno z določbo 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo zaradi nepravilne uporabe predpisov in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal ugoditev njegovemu predlogu. Navaja, da je v predlogu za izvršbo z dne 31.3.2000 predlagal rubež, cenitev in prodajo premičnih stvari dolžnika. S sklepom z dne 10.3.2005 določeni izvršitelj g. M.R. je poskušal dne 5.5.2006 in kasneje še 7.6.2006 opraviti rubež, vendar brezuspešno. Iz predloženih dokazov je razvidno, da dolžnik nima prijavljenega stalnega prebivališča in je uveden upravni postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Glede na to je neutemeljena zavrnitev njegovega predloga, da sodišče naloži dolžniku predložitev seznama premoženja skladno z določbo 31. čl. ZIZ. Predlaganje kakršnegakoli drugega izvršilnega sredstva iz 30. čl. ZIZ bi bilo neuspešno, saj upnik ni v stanju pridobiti niti matične številke, niti številke transakcijskega računa in drugih zahtevanih podatkov, ki so sicer potrebni, da bi bilo mogoče realizirati še druga sredstva izvršbe iz 30. čl. ZIZ.
Pritožba upnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje, da je izvršitelj dvakrat (5.5.2006 in 7.6.2006) poskušal opraviti rubež, vendar brezuspešno, o tem pa v obravnavanem spisu ni nobenega podatka, zato ni jasno, ali je šlo za neuspešne poskuse rubeža po 88. čl. ZIZ (in v takšnem primeru bi bil upnikov predlog utemeljen), ali za kaj drugega (glede na to, da upnik v pritožbi omenja, da je uveden upravni postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča dolžnika). Upnik pa sicer nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni v stanju pridobiti dolžnikovih podatkov, ki so sicer potrebni, da bi lahko realiziral še druga sredstva izvršbe iz 30. čl. ZIZ (matična številka, številka transakcijskega računa), glede na to, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, pravnomočnim sklepom o izvršbi (5. odst. 40. čl. ZIZ).
Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri katerem bo upoštevalo oba zapisnika o rubežu, ki sta omenjena zgoraj.