Inadmissible appeal against enforcement based on invoice verifiability under ZIZ enforcement provisions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the objection to enforcement based on a verifiable invoice. The debtor argued that invoices lacked necessary details regarding the signatory's authority and delivery data, claiming the creditor failed to attach delivery notes. The court ruled that invoices are bookkeeping documents deemed verifiable if they appear correct and are signed by an authorized representative, placing the burden of proof on the objector to demonstrate otherwise.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53.čl. v zvezi s 5. odst. 62.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. odst. 23.čl. ZIZ: An invoice is a verifiable bookkeeping document if, upon inspection, a third party can clearly and without doubt ascertain the nature and scope of the business transaction, and the burden of proving otherwise lies with the objector.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zavrnilo kot neutemeljen.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da računi, ki so priloženi izvršilnemu predlogu niso verodostojne listine. Iz njih namreč ni razvidno, kdo jih je podpisal in v kakšnem svojstvu. Morala bi jih podpisati oseba pooblaščena za zastopanje družbe, da pa gre za tako osebo, bi moralo biti razvidno iz listine oziroma dokumentacije, ki bi morala biti priložena že izvršilnemu predlogu. Upnik bi moral izvršilnemu predlogu priložiti tudi dobavnice, iz katerih bi bila nesporno razvidna dobavljena količina, kakovost in prevzem.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2.odst. 53.čl. v zvezi s 5.odst. 62.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi šteti za neobrazložen in s tem za neutemeljen. Po 2.odst. 23.čl. ZIZ je verodostojna listina tudi faktura in na podlagi take verodostojne listine se lahko dovoli izvršba. Zato je neutemeljena navedba pritožnika, češ da bi moral upnik priložiti izvršilnemu predlogu tudi dobavnice, iz katerih bi bila razvidna dobavljena količina, kakovost in prevzem.
Tudi ni točna trditev pritožnika, češ da računi, ki so priloženi izvršilnemu predlogu, nimajo vseh podatkov, ki so potrebni za verodostojno listino. Faktura ali račun je knjigovodska listina, ki jo fizična ali pravna oseba izdaja v okviru opravljanja svoje dejavnosti za posamični opravljeni promet blaga, proizvodov in storitev, njeno vsebino in obliko pa določajo knjigovodski predpisi, v konkretnem primeru so to Slovenski računovodski standardi (Ur.l. RS, št. 118/2005). Ti pa določajo, da je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.
Knjigovodsko listino sestavi podjetnik ali kdo drug za knjiženje prihodkov. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme. V konkretnem primeru pa pritožnik le na splošno navaja, da naj bi listino podpisala oseba, ki ni pooblaščena. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.