Appeal dismissed because a dispute mark cannot be entered on a property not registered in the land register.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a request to enter a dispute mark. The appellant argued that a claim for ownership based on prescription constituted a valid dispute under the Land Register Act, but the court found the property (a cellar) was never registered in the land register. Consequently, the court ruled that a dispute mark cannot be entered on a non-existent registered property, upholding the lower court's decision.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZZK-1; 3. odst. 79. člen ZZK-1: A dispute mark cannot be entered on a property that is not registered in the land register, as the property must be identified by a registration number to qualify for such an entry.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
[JEDRO]
Ko nepremičnina (klet) sploh ni vpisana v zemljiški knjigi, zaznamba spora pri tej nepremičnini ni mogoča.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v P. zavrnilo predlog za zaznambo spora pri parceli št., vpisani v vložek št. k.o. I. Tako je odločilo, ker je štelo, da pridobitev lastninske pravice, na način, ki ga v tožbi zatrjuje predlagatelj, ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice in zato po oceni prvostopenjskega sodišča niso podani pogoji za zaznambo spora na podlagi 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).
Zoper navedeni sklep se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in zaznambo spora dovoli, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Meni, da sklep ni pravilen, saj iz tožbe nedvomno izhaja, da je primarni zahtevek ugotovitev lastništva kot posledica priposestvovanja in ugotovitev lastninske pravice na podlagi tega pravnega naslova. Po mnenju predlagatelja so zato podani vsi zakonski razlogi za izdajo sklepa o vpisu zaznambe spora po predlogu predlagatelja.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da iz tožbe izhaja, da se primarni zahtevek glasi na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, kar pomeni, da gre za spor, za katerega 79. čl. ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek nanaša na ugotovitev obstoja lastninske pravice predlagatelja. Kljub temu pa je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Pritožbeno sodišče je namreč ob vpogledu v zemljiškoknjižni izpisek ugotovilo, da klet, ki je predmet tožbe, sploh ni vpisana v zemljiško knjigo, kakor tudi ne stanovanje predlagatelja in na njiju ni vknjižena etažna lastnina. Sicer pa predlagatelj v tožbi tudi sam navaja, da stanovanjska stavba ni vknjižena kot etažna lastnina. V skladu z določbo 3.odst. 79. čl. ZZK-1 pa mora biti nepremičnina tako v tožbenem zahtevku, kot tudi v predlogu za zaznambo spora označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. To pa po sklepanju a contrario pomeni, da v primeru, kakršen je sporni, ko nepremičnina (klet) sploh ni vpisana v zemljiški knjigi, zaznamba spora pri tej nepremičnini ni mogoča. Na tej pravni podlagi bi zato moralo prvostopenjsko sodišče predlog za zaznambo spora zavrniti. Tako se izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. 2. odst. 161. čl. ZZK-1).