Appeal dismissed; court upheld that parties knew basement was converted, so title registration was invalid.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je vknjižba tožencev na poslovnem prostoru, ki je zdaj označen kot shramba - poslovni prostor v stanovanjski hiši v K., neveljavna in odredilo, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. vzpostavi novo zemljiškoknjižno stanje in sicer tako, da se pri vl.št. E k.o. K. za poslovni prostor, ki je predmet pravde, odpre nova zaporedna številka ter pri tem podvložku vknjiži lastninska pravica za tožnike, za vsakega do ene tretjine. Zahtevek po tožbi, vloženi pod opr.št. P, to je na izročitev spornega poslovnega prostora v posest tožencem, pa zavrnilo.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka in v pritožbi navajala, da je bistvo spora v tem, da sta toženi stranki kupili stanovanje, ki mu pripada klet, to je poslovni prostor, ki ga zase zahtevajo tožniki. Iz vseh sklenjenih pogodb nesporno izhaja, da je poslovni prostor del stanovanja, ki je sedaj last tožencev. Toženca sta kupila stanovanje s kletjo in na tej nepremičnini sta se tudi vpisala kot lastnika v zemljiško knjigo. Sodišče je torej nepravilno ugotovilo dejansko stanje, poleg tega ni opravilo ogleda, zaslišalo strank in imenovalo izvedenca gradbene stroke. Slednji bi moral ugotoviti, kako je morebiti prišlo do spremembe površine stanovanja, oziroma poslovnega prostora, ki je očitno nastal iz kleti. Do kleti je bil tudi neposreden dostop do stanovanja, vendar je bil kasneje zazidan. Izrek sodbe je v nasprotju s samim seboj, saj iz razlogov sodbe izhaja ravno nasprotno. Protispisna je tudi ugotovitev, da v trenutku prodaje kleti ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno. Tako je ugotovilo, da so toženci klet, ki je spadala k stanovanju, preuredili v poslovni prostor. Že na podlagi upravnih dovoljenj in fotografij je razvidno, da je šlo za večji poseg, saj je poslovni prostor postal samostojna in od stanovanja ločena enota, se pravi nova stvar in kleti ni več. Ni sporno, da je poslovni prostor postal samostojna enota, saj toženca v pritožbi sama navajata, da je bil prehod iz stanovanja v klet zazidan. Sodišče je še ugotovilo, da je bila za poslovni prostor sklenjena posebna pogodba za dobavo elektrike, prav tako je bilo posebej obračunano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Sprememba kleti v poslovni prostor je bila tudi v skladu s pogodbo o vzajemnih razmerjih v stavbi v etažni lastnini, ni pa bila izvedena v zemljiški knjigi. Gornje ugotovitve med strankama niti niso bile sporne. V pravdi je bilo torej sporno le vprašanje, ali je bil poslovni prostor (prej klet) predmet kupoprodajne pogodbe za stanovanje. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem vpogledalo v listinske dokaze in zaslišalo pričo, ki je med pravdnimi strankami posredovala pri prodaji stanovanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča izvedeni dokazi zadoščajo za ugotovitev, da poslovni prostor ni bil predmet pogodbe.

Drugi dokazi zato niso bili potrebni in sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve, ker jih ni izvedlo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in z njegovo dokazno oceno pritožbeno sodišče soglaša), da sta se obe enoti prodajali ločeno (priča), da v kupoprodajni pogodbi nikjer ni bil omenjen poslovni prostor (listine), da je tožena stranka že ob nakupu stanovanja videla, da je klet preurejena v poslovni prostor (navedbe tožene stranke) in da je torej lahko vedela, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. Nobenega dvoma ne more biti, da je cena poslovnega prostora, ki ima urejeno vso dokumentacijo, bistveno višja od cene kleti in da bi bistveno vplivalo na višino kupnine, če bi bil predmet pogodbe tudi poslovni prostor.

Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila ob sklenitvi prodajne pogodbe za stanovanje klet preurejena v poslovni prostor.

Prostora, ki bi bil po svoji namembnosti klet, torej takrat ni bilo, kar pomeni, da ni protispisna ugotovitev, da ob prodaji kleti ni bilo. Zato je bil utemeljeno zavrnjen tudi zahtevek po nasprotni tožbi na izročitev kleti. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobene kršitve, na katero mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.