Appeal dismissed; creditor's timely request to continue proceedings against former partners after company deletion is valid.

Pritožba tretjega dolžnika J.B. in četrte dolžnice M.B. se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. tč. izreka) p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) izvršbo, dovoljeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 13.6.2000, prekinjeno s sklepom z dne 10.7.2006, nadaljevalo z družbeniki družbe R. d.o.o., in sicer z R.R., E.J., J.B. in M.B.; II.) dovolilo izvršbo z izvršilnimi sredstvi, navedenimi v tej tč. in nanašajočimi se na nove dolžnike; III.) za izvršitelja določilo S.P.

Proti navedenemu sklepu sta glede njegove I. tč., tretji dolžnik in četrta dolžnica po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdita, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo, da J. in M.B. nista bila aktivna družbenika družbe R. d.o.o., zato obveznost družbe nanju ni prešla. Dejstvo je, da sta navedena dolžnika poslovni delež v družbi R. d.o.o. podedovala po njunem pokojnem možu oziroma očetu in da se od takrat dalje nista aktivno ukvarjala s poslovanjem te družbe. Predlagala sta sklic skupščine oziroma izjavila, da iz družbe izstopata, vendar glede na to, da sta bila manjšinska družbenika, te svoje odločitve nista uspela uveljaviti na skupščini družbe. Nesporno pa je, da sta bila neaktivna družbenika zgolj formalno vpisana v sodnem registru, pri čemer od poslovanja nista imela nikakršnih koristi, niti ves ta čas do izbrisa iz sodnega registra nista imela in izvrševala pri gospodarjenju družbe nobenih pooblastil. Ta dejstva sta dokazovala tudi v drugih pravdah, kjer sta s svojimi navedbami tudi uspela. V izogib ponavljanju se sklicujeta na vse tovrstne dokaze, ki so v pravdnih spisih, zato predlagata, da se ti spisi pribavijo in priložijo k temu izvršilnemu spisu. Sklicujeta se tudi na zapuščinski spis po pok. B.A., vpogled v sodni register, predlagata zaslišanje strank in B.L.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v I. tč. izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje zgolj nadaljevalo predmetni izvršilni postopek z družbeniki izbrisane družbe R. d.o.o., ki je bil predhodno prekinjen zaradi izbrisa navedene družbe iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l., RS št. 54/99 s sprem.). Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu pa je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod). Glede na to je pritožba obeh dolžnikov neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

Mimo odločitve, ki je obrazložena zgoraj, pa pritožbeno sodišče dodaja: dolžnika sta svoje pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep poimenovala pritožba. Vendar pa vsebuje to pravno sredstvo trditve, s katerimi uveljavljata dolžnika ugovorne razloge iz 12. tč. 55. čl. ZIZ. Gre za trditve v smeri: da nista bila aktivna družbenika in da nista pri gospodarjenju družbe izvrševala nobenih pooblastil; da sta poslovni delež v družbi R. d.o.o. podedovala po njunem pokojnem možu oziroma očetu in da se nista aktivno ukvarjala s poslovanjem družbe; da sta predlagala sklic skupščine oziroma izjavila, da iz družbe izstopata, vendar pa da te svoje odločitve nista uspela uveljaviti na skupščini družbe, ker sta bila manjšinska družbenika. Te trditve pa bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku obravnavati kot ugovor novega dolžnika iz 56. a čl. ZIZ.