Appeal dismissed because debtor's creditor lacks appeal rights against seizure orders under ZIZ. Appeal dismissed because auction participant failed to deposit security three days prior. Appeal dismissed because auction participant failed to deposit security three days prior.

Pritožbi dolžnikovega dolžnika družbe M. d.o.o. in G.D. zoper sklepa Okrajnega sodišča v I. z dne 19.06.2007 oziroma z dne 07.06.2007, se zavrneta in se p o t r d i t a izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. 4.odst. 107.čl. ZIZ izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v I. je s sklepom z dne 19.06.2007 zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep z dne 04.04.2007, s katerim je dovolilo rubež denarne terjatve dolžnika.

S sklepom z dne 07.06.2007 pa je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi dne 24.05.2007 prodane nepremičnine dolžnika domaknilo kupcu, ki je ponudil najvišjo ceno.

Zoper sklep z dne 19.06.2007 se po svojem pooblaščencu pritožuje dolžnikov dolžnik, družba M. d.o.o. ter predlaga njegovo razveljavitev. Opozarja, da ima izpodbijani sklep takšne vsebinske in formalne pomanjkljivosti, da se ga sploh ne more preizkusiti, ker ni obrazložen in je povsem neutemeljen. Tudi izrek izpodbijanega sklepa je nejasen oziroma nerazumljiv, kar vse skupaj predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14.tč. (2.odst.) 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Tudi pritožnik - udeleženec dražbe G.D. v svoji pritožbi zoper sklep o domiku prodane nepremičnine kupcu z dne 07.06.2007 predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem navaja, da je bil kot potencialni kupec zaveden. Trdi, da je varščino vplačal na dan dražbe, kot je bilo navedeno v dražbenih pogojih, ki so bili objavljeni na spletnih straneh. Na dražbi pa ni mogel sodelovati zaradi pristranskega odločanja sodnice. Sodelovanje mu je bilo onemogočeno, ker naj ne bi pravočasno vplačal varščine. Tudi na odredbi o prodaji, ki je bila objavljena na spletnih straneh, je bil določen rok vplačila varščine do dražbe. Dokaz, da je bil zaveden, je tudi dražbeni narok, ki se je odvijal dve uri kasneje in ki je bil voden pod opr.št. Na ta narok sta pristopila dva potencialna kupca, ki sta vplačala varščino na dan dražbe in sodnica je ta narok preklicala ter ga prestavila na drug datum z utemeljitvijo, da je bila dražba razpisana v nasprotju z zakonskim določilom, konkretno 185.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) glede roka za položitev varščine.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe dolžnikovega dolžnika družbe M. d.o.o.:

Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. Ker ima taka odločitev sodišča prve stopnje podlago v 4.odst. 107.čl. ZIZ, ki izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep, pritožnik s svojimi pritožbenimi navedbami, v katerih v bistvu zanika obstoj dolžnikove terjatve zoper njega, ne more biti uspešen. Pravilnosti take odločitve sodišča prve stopnje pa ne morejo omajati niti njegovi zgolj pavšalni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa z absolutno bistvenimi kršitvami iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ.

Glede pritožbe udeleženca dražbe G.D.:

Po 1.odst. 185.čl. ZIZ lahko na javni dražbi sodeluje oseba, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino. V 6.točki objavljene Odredbe o prodaji nepremičnin za predmetno javno dražbo, na katero se v pritožbi sklicuje pritožnik, pa je navedeno, da lahko na dražbi sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do dne naroka javne dražbe položijo varščino v višini 10% izklicne cene; v 3.odstavku iste 6.točke dražbenih pogojev pa je tudi navedeno, da mora ponudnik varščino nakazati tri dni pred dražbo na transakcijski račun sodišča.

To pa pomeni, da je bilo tudi v dražbenih pogojih določeno, da je potrebno varščino na račun sodišča s strani ponudnika nakazati tri dni pred dražbo, oziroma tri dni pred dnevom dražbenega naroka, saj je potrebno odredbo obravnavati kot celoto, ne pa parcialno, kot trenutno prizadetemu ustreza. Nesporno tudi za pritožnika, pa je, da ta ni ravnal tako, kot je bilo določeno v dražbenih pogojih. Trditve pritožnika o njegovi zavedenosti z dražbenimi pogoji torej ne ustrezajo ugotovljenemu dejanskemu stanju. Da pa pritožnik v nobenem primeru ne more biti uspešen s svojo pritožbo je razvidno tudi iz tega, da tudi njegova razlaga dražbenih pogojev ne omogoča ugotovitve, da je varščino vplačal pravočasno.

Iz njegovih trditev namreč nedvomno izhaja, da je varščino plačal na sam dan dražbe, kar pa nedvomno ni "do dne naroka javne dražbe". Zato te njegove pritožbene navedbe ne vzdržijo pritožbenega preizkusa. Ker je povsem evidentno, da pritožnik temeljnemu pogoju, da bi pravočasno vplačal varščino ni zadostil tudi njegovih trditev o kršitvi načela enakega obravnavanja ni mogoče sprejeti. Ne glede na slednje pa pritožbeno sodišče zgolj še pripominja, da bi se pritožnik na kršitev načela enakega obravnavanja hipotetično lahko skliceval le če bi bilo izkazano, da je sodišče prve stopnje v povsem identični situaciji v dveh različnih zadevah postopalo drugače. Tako iz trditev pritožnika, kot iz k pritožbi priloženih listin pa ni razvidno, da je šlo za identični situaciji.

Iz priloženega zapisnika o preklicu in prestavitvi "druge javne dražbe" namreč izhaja le, da je bila prestavljena, ker njen sklic ni bil v skladu s 185.čl. ZIZ. Zgolj iz tega pa ni mogoče sklepati, da je šlo za prav enaki situaciji. Upoštevajoč gornjo obrazložitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.