Appeal allowed: One-year limitation period for personal liability of a komplementar in a komandit company does not apply after dissolution.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment dismissing the creditor's request to continue enforcement against a komplementar of a dissolved komandit company. The creditor argued that the one-year limitation period for personal liability should not apply because the company was dissolved without liquidation, whereas the court below incorrectly applied rules meant for companies dissolved via short procedure. The court ruled that the statutory five-year limitation period for claims against partners of a komandit company applies regardless of the dissolution method, as the komplementar retains personal liability for all debts incurred up to the dissolution date.
Legislator headnote
AI generated101. člen ZGD; 27. člen ZFPPod; 134. člen ZGD: The one-year limitation period for enforcing claims against partners of a komandit company does not apply when the company is dissolved without liquidation, as the partner's personal liability persists and is governed by the five-year limitation period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenika - komplementarja komanditne družbe za obveznosti družbe (prim. 101. člen ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o., k.d.) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Upniki torej za uveljavljanje terjatev do komanditne družbe, ki je prenehala, niso omejeni z enoletnim rokom iz drugega odstavka 394 člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z dne 23. 5. 2008 zavrglo.
Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in v pritožbi navaja, da je podal predlog za nadaljevanje izvršbe proti komplementarju komanditne družbe in predlagal izvršilno sredstvo. Upnik je tudi pojasnil, da je bila družba izbrisana iz registra ter da predlaga nadaljevanje izvršbe proti osebno odgovornemu komplementarju osebne tako imenovane komanditne družbe. Sodišče je predlog upnika zavrglo z utemeljitvijo, da je bila družba izbrisana in da je poteklo več kot leto dni od izbrisa, upnik pa v enoletnem roku ni predlagal izvršbe zoper ustanovitelje, pri čemer je takšna odločitev napačna. Sodišče je namreč spregledalo, da gre za osebno družbo, pri kateri izbris oziroma takšno ali drugačno prenehanje družbe nima vpliva na osebno odgovornost družbenikov. Upnik je tudi predlagal nadaljevanje samo zoper komplementarja družbe, ne pa zoper vse družbenike. Osebno jamstvo družbenika osebne družbe (komplementarja v komanditni družbi) ne preneha avtomatično s prenehanjem članstva v družbi, niti s prenehanjem družbe, ne glede na razlog prenehanja. Osebna odgovornost komplementarja se razteza na vse obveznosti nastale do izbrisa družbe. Terjatve do družbenikov zastarajo šele pet let po prenehanju družbe. Bistvena karakteristika osebne družbe je subsidiarno osebno jamstvo družbenikov za obveznosti družbe (prvi odstavek 100. člena ZGD-1). Osebno jamstvo družbenika ne preneha niti s prenehanjem članstva v družbi niti s prenehanjem družbe (tudi izbrisa po ZFPPod). Po določbi 133. člena ZGD-1 začne zastaranje teči z dnem vpisa prenehanje družbe. Izkaže se torej, da je relevantno zgolj dejstvo, da je bil družbenik komplementar komanditne družbe, zaradi česar še ni prenehala njegova odgovornost zaradi prenehanja družbe.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za zavrženje predloga za nadaljevanje izvršbe, kljub temu da je bil dolžnik - komanditna družba - izbrisan iz sodnega registra, na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, namreč ne veljajo za osebno (komanditno) družbo. Ob zakonsko določenem osebnem jamstvu družbenika osebne družbe - komplementarja v komanditni družbi (prim. 101. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, sedaj je to 100. člen ZGD-1) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.
ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena (sedaj je to 133. člen ZGD-1, vendar se na podlagi določbe 705. člena ZGD-1 v konkretnem primeru še uporablja ZGD) določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (gre za komanditno družbo) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Na podlagi te določbe upniki za uveljavljanje terjatev do družbenikov osebne družbe, ki je prenehala, niso omejeni s prekluzivnim enoletnim rokom iz drugega odstavka 394. člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja. Ta rok namreč velja le za uveljavljanje terjatev do družbenikov družb, ki niso osebno odgovorni za obveznosti družbe, ki preneha po skrajšanem postopku na podlagi določb ZGD oziroma je izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi ZFPPod, saj le ti lahko podajo izjavo iz prvega odstavka 394. člena ZGD oziroma zanje velja fikcija izjave po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebnega družbenika dolžnika, na podlagi določbe četrtega in petega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD, napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je pritožba utemeljena in ji je višje sodišče ugodilo ter sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje odločalo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.