Slovenian Supreme Court dismisses appeal when plaintiff fails to state claim value in currency under ZPP Art. 186.2.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the plaintiff against a second-instance judgment. The plaintiff argued for a full reversal of the lower court's decision, but the court found that the plaintiff failed to state the value of the disputed subject matter in a monetary unit as required by Article 186, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure. Consequently, the court held that the plaintiff had not secured the right to appeal, rendering the appeal inadmissible and the original judgment final.
Legislator headnote
AI generatedArticle 186, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure; Article 382, paragraph 3 of the Code of Civil Procedure: In property disputes where the claim is not for a monetary demand and the stated value does not exceed the statutory threshold, failure to declare the value in a monetary unit precludes the right to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato v takšnih primerih nedovoljena (primerjaj pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja št. 2/94, str. 5, 6).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določen znesek.
V času vložitve tožbe je bil to znesek 80.000,00 SIT (Uradni list RS, št. 55/92). Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2.
odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato v takšnih primerih nedovoljena (primerjaj pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja št. 2/94, str. 5, 6).
Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta. Na glavni obravnavi dne 24.9.1996 pa je na poziv tožene stranke navedla kot vrednost spornega predmeta vrednost 5000 točk. Tako označeno vrednost spornega predmeta revizijsko sodišče zaradi navedenih razlogov ni smelo upoštevati. Zato je revizija tožeče stranke nedovoljena.
Nedovoljeno revizijo pa mora revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavreči. To je revizijsko sodišče s tem sklepom tudi storilo.