Appeal dismissed; minority shareholders' claim to suspend share transfer registration rejected due to lack of valid grounds.

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Zahtevi pritožnika in predlagatelja za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrneta.

[JEDRO]

V 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku.

Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo že omenjenih določb ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa.

[OBRAZLOŽITEV]

Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom vpisalo prenos delnic manjšinskih delničarjev predlagatelja na glavnega delničarja.

Proti sklepu sta se pravočasno pritožila manjšinska delničarja predlagatelja, ki sta pritožbo tudi pravočasno dopolnila (3. odst. 36. čl. Zakona o sodnem registru, dalje ZSReg). Uveljavljala sta vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 19. čl. ZSReg. Sodišču druge stopnje sta predlagala, naj izpodbijani sklep razveljavi ter postopek vpisa prekine do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepov skupščine družbe (predlagatelja). Zahtevala sta povrnitev pritožbenih stroškov.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obravnavalo pritožbo skupaj z dopolnitvijo pritožbe kot enotno pravno sredstvo. Poimenovanje pritožba v razlogih tega sklepa se torej nanaša na pritožbo in njeno dopolnitev (dalje pritožba).

Pritožba ni utemeljena.

1. O pravnem interesu udeležencev, o udeležbi v registrskem postopku in pravici do izjave.

V ZSReg je določeno, kdo je udeleženec v postopku. To so predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, ter tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (17. čl. ZSReg). Kdaj je treba predlog za vpis v sodni register vročiti subjektu vpisa in udeležencu v postopku, je predpisano v 1. in 2. odst. 31. čl. ZSReg.

Zaradi izrecnih, omenjenih določb 17. in 31. čl. ZSReg, ne pride v poštev smiselna uporaba 4. čl. ZNP v zvezi z 19. čl. ZSReg.

Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe je poseben institut, urejen v 7. oddelku in 1. pododdelku (384 - 388. čl.) ZGD-1. V splošnem pomenu se nanaša na razmerja med glavnim delničarjem in manjšinskimi delničarji. Manjšinskih delničarjev ne moremo umestiti v pojem tretjih oseb, saj se nanje nanaša sklep o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine (1. odst. 384. čl. ZGD-1).

Predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, mora registrsko sodišče vročiti le osebam, katerih pravice, na katere se nanaša predlog za vpis v sodni register, bi bile prizadete kot pravice tretjih oseb (2. odst. 31. čl. ZSReg). Zato, ker registrsko sodišče ni samo po sebi vročilo predloga za vpis manjšinskim delničarjem, ni ravnalo v nasprotju z 2. odst. 31. čl. ZSReg.

Manjšinska delničarja bi lahko v skladu s 1. odst. 20. čl. ZNP v zvezi z 19. čl. ZSReg s pisno vlogo prijavila udeležbo. Tedaj bi registrsko sodišče moralo ravnati v skladu s 4. čl. ZNP.

Glede na razloženo sodišče druge stopnje meni, da registrsko sodišče ni kršilo pravil o kontradiktornosti postopka in s tem ni podana očitana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP.

Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (3. odst. 387. čl. ZGD-1). Pravne posledice prenosa delnic torej nastanejo z vpisom sklepa (konstitutivni učinek sklepa o vpisu) v register. Interes manjšinskih delničarjev je z vpisom sklepa o prenosu delnic od manjšinskega na glavnega delničarja lahko prizadet. Zato ima pravni interes, ki ga lahko uveljavlja tudi v pritožbi proti sklepu, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register (1. odst. 36. čl. ZSReg). Ker sodišče druge stopnje meni, da manjšinski delničar ima pravni interes za vložitev te pritožbe, je tudi vsebinsko presojalo utemeljenost pritožbe obeh pritožnikov.

Institut sodnega preizkusa denarne odpravnine lahko manjšinski delničar uporabi v skladu s 388. čl. ZGD-1. Zaradi začetka predlaganega sodnega preizkusa denarne odpravnine, ni mogoče izključiti pravnega interesa manjšinskega delničarja do pritožbe v tem registrskem postopku.

2. Vpis sklepa o prenosu delnic v register (2. odst. 387. čl. v zvezi s 1. točko 2. odst. in 3. do 5. odst. 590. čl. ZGD-1).

V 3. odst. 590. čl. ZGD-1 je načeloma določena registrska zapora, če poslovodstvo ne predloži izjave glede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ničnosti sklepa o prenosu delnic v register še v teku. Ob izpolnitvi abstraktnega zakonskega stanu iz 3. odst. 590. čl. v zvezi z 2. odst. 387. čl. ZGD-1 je načeloma registrsko sodišče dolžno prekiniti postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Izjavo o izpolnjenih pogojih iz 1. do 3. alineje 1. točke 2. odst. 590. čl. ZGD-1 mora predložiti poslovodstvo družbe, ki predlaga vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja.

Izjema od predpisane prekinitve postopka je določena v 4. odst. 590. čl. ZGD-1, ki omogoča predrtje registrske zapore, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odst. 590. čl. ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo že omenjenih določb ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa.

Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1 (prim. 385. čl. ZGD-1). Omenjenega korporacijskega pravnega inštituta ne moremo enačiti z razlastitvijo malih delničarjev, saj je treba pri višini denarne odpravnine, ki jo določa glavni delničar, smiselno uporabiti določbe 5. in 6. stavka 2. odst. 556. čl. ZGD-1. Primerna odpravnina mora torej upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi. Denarna plačila se od objave vpisa izključitve letno obrestujejo 5 %; uveljavljanje nadaljnje odškodnine ni izključeno. Glavni delničar mora pred sklepom skupščine poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register manjšinskim delničarjem plačal odpravnino za pridobljene delnice (2. odst. 385. čl. ZGD-1).

Po mnenju drugostopenjskega sodišča omenjena zakonska ureditev prenosa delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja ni v nasprotju s 1. členom 1. protokola Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato sodišče druge stopnje ni sledilo predlogu pritožnikov in ni prekinilo tega postopka zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče RS.

Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe je poseben korporacijsko pravni institut, je upravičenje glavnega delničarja, ki ima absolutni kapitalski delež (najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe), da preostale delničarje "iztisne" oziroma izključi iz družbe. Zato manjšinska delničarja ne moreta zasledovati interesa ostati delničarja družbe.

Pritožbene trditve, da po vpisu izpodbijanega sklepa v sodni register ni možna vzpostavitev v prejšnje stanje, bi bile lahko upoštevane tedaj, če ne bi bila predpisana možnost presoje, ali prevladuje interes za hitro odločitev (4. in 5. odst. 590. čl. v zvezi z 2. odst. 387. čl. ZGD-1).

3. Pomen kršitve pravice iz 386. čl. ZGD-1 in verjetnost uspeha s tožbo (5. odst. 590. čl. v zvezi z 2. odst. 387. čl. ZGD-1).

Po izjavi predlagatelja je proti glavnemu delničarju (družbi D., d.d., Ljubljana) vložena tožba na razveljavitev sklepa (o prenosu delnic na glavnega delničarja) tožečih strank, pritožnikov v tem registrskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (opravilna št. V Pg 2110/2007). Pred istim sodiščem pa se vodi tudi postopek po predlogu za sodni preizkus odpravnine po 388. čl. ZGD-1 (opr. št. Ng 67/2007). Tožnik temelji trditveno podlago v tožbi zaradi nezakonitosti sklepa skupščine na dejstvih, ker pritožnikoma kljub izrecni zahtevi niso bili pravočasno poslani vsi zahtevani dokumenti, ki jih določa 3. odst. 386. čl. ZGD-1 (poročila glavnega delničarja iz 3. alineje 3. odst. 386. čl. ZGD-1, pa sploh nista prejela). Nadaljnja trditvena podlaga sestoji iz nasprotovanja mnenju revizorja družbe U. d.o.o. Ljubljana. V nasprotju s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da so bile pooblaščencu tožečih strank dostavljene vse listine iz 1., 3., in 4. alineje 3. odst. 386. čl. ZGD-1, katere prepis ima delničar pravico zahtevati na podlagi 4. odst. istega člena. Vendar si tožnika poročila nista ogledala niti na skupščini, čeprav je predsednik skupščine delničarja jasno obvestil, da je ves čas zasedanja skupščine na razpolago tudi gradivo po 3. odst. 386. čl. ZGD-1, torej tudi pisno poročilo glavnega delničarja, kar je prisotna notarka zabeležila na strani 2 notarskega zapisnika. Pritožnika pa si gradiva nista ogledala.

Iz notarskega zapisnika skupščine predlagatelja z dne 31.8.2007, opr. št. Sv 233/2007 (list. št. 11-19), na drugi strani (list. št. 12) ni razvidno, da bi predsednik skupščine pojasnil, da sta pritožnika dobila pisno poročilo glavnega delničarja v skladu z 2. odst. 386. čl. ZGD-1 pred zasedanjem skupščine in v skladu s pravili, predpisanimi v 4. odst. 386. čl. ZGD-1. Ne glede na to, pa pritožnika nista pojasnila, v čem morebitna kršitev 4. odst. 386. čl. ZGD-1 vpliva na veljavnost izpodbijanega sklepa (2. točka 1. odst. 395. čl. ZGD-1). Sklep skupščine je namreč izpodbojen le, če je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in so po relevančni teoriji te kršitve vplivale na veljavnost sklepa (1. odst. 395. čl. ZPP). Po mnenju drugostopenjskega sodišča so torej izpolnjeni pogoji za vpis po 4. in 5. odst. 590. čl. v zvezi z 2. odst. 387. čl. ZGD-1. Verjetnost tožnikov, da bosta v omenjenem pravdnem postopku uspela, ni podana. Sicer sodišče druge stopnje soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa.

4. Primerna odpravnina.

Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina iz 385. čl. tega zakona, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (1. odst. 388. čl. ZGD-1). Zato sta pritožnika že vložila omenjeni predlog za sodni preizkus primerne odpravnine v nepravdnem postopku. Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje primernosti odpravnine, poslovanje družbe D. d.d., kot glavnega delničarja predlagatelja, da omenjena družba služi le upravljanju edine naložbe, to je lastništva predlagatelja, bodo preizkušene v omenjenem nepravdnem postopku oziroma so zaradi odločanja v nepravdnem postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine, za odločanje v tem registrskem postopku pravno neodločilna (1. odst. 360. čl. ZPP).

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana niti očitana niti katera druga absolutna bistvena postopkovna kršitev (2. odst. 350. čl. ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. čl. ZSReg).

Vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške (18. čl. ZSReg). Zato jih pritožnika in predlagatelj postopka nosita sama.