Appeal allowed; main hearing conducted by assistant without judge violates directness principle. Court remands case for new trial. Procedural violation due to lack of judge presence. Directness principle requires judge presence in main hearing. Assistant cannot lead main hearing without judge. Case remanded for retrial due to procedural flaw.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih, ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Litiji, opr. št. Ig 1005/00189 z dne 30. 11. 2005 tudi v 1. in 4. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 17.471,17 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 21. 11. 2005 dalje (1. točka izreka). Ugotovilo je, da terjatev tožene stranke v višini 23.324,83 EUR ne obstoji (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.948,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje ter odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (3. in 4. točka izreka).

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik v pritožbi primarno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj naj bi bilo sodišče ves čas postopka napačno sestavljeno oziroma je postopek vodila nepristojna oseba.

Iz sporočila prvostopenjskega sodišča, podanega v smislu 346.a člena ZPP, izhaja, da sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, dejansko ni bil fizično prisoten na narokih za glavno obravnavo, temveč je narok opravila po predhodnih napotkih sodnika strokovna sodelavka. Takšne okoliščine pa že same po sebi pritrjujejo utemeljenosti pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane sodbe storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

V skladu s 1. odst. 1. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - 67/2007) izvajajo sodno oblast sodniki na sodiščih, pri čemer način izvajanja sodne oblasti v posameznih postopkih urejajo procesni zakoni. Zakon o pravdnem postopku kot eno temeljnih načel vodenja pravdnega postopka ureja načelo neposrednosti (1. odst. 4. člena ZPP), katerega bistvo je v tem, da sodno odločbo izda sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi, na kateri sta stranki podajali trditveno podlago in na kateri so bili tudi izvedeni posamezni dokazi. Vse procesne določbe ZPP, ki urejajo potek glavne obravnave in izdajo sodbe, izhajajo iz predpostavke, da se glavna obravnava izvaja pred sodiščem, to je pred sodnim organom, ki izvaja sodno oblast. To načelo na glavni obravnavi pa je lahko zagotovljeno samo ob predpostavki, da je glavna obravnava vodena pred sodiščem v sestavi sodnikov, ki v skladu z zakonom izvajajo sodno oblast. Iz sporočila prvostopenjskega sodišča je razvidno, da je dva naroka za glavno obravnavo opravila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena v sojenje. Po končanem naroku za glavni obravnavo pa je strokovna sodelavka tudi pripravila osnutek sodne odločbe, ki jo je podpisal sodnik. V skladu z 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, izvajajo tudi posamezna procesna dejanja v postopku. Zakon pri tem razločuje procesna dejanja, ki jih strokovni sodelavci izvajajo izven glavne obravnave, od vodenja glavne obravnave. Izven glavne obravnave tako strokovni sodelavci lahko zaslišujejo stranke, priče in izvedence, pri čemer gre v teh primerih za eno od izjem od načela neposrednosti izvajanja dokazov na glavni obravnavi, ki jih ZPP ureja tudi v 217. členu. Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih, pa ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom.

Navedene okoliščine tako pritrjujejo pritožniku glede očitane postopkovne kršitve, v posledici česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo navedeno pomanjkljivost odpraviti v smislu podane utemeljitve razveljavitvenega razloga.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.