Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep I Ip 434/2008 ECLI:SI:VSCE:2008:I.IP.434.2008 AI generated

Appeal dismissed; enforcement costs claim valid if filed timely even after execution stop order becomes final.

Case Number VSC sklep I Ip 434/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's order for the creditor to pay enforcement costs. The appellant argued that costs should be handled separately after the execution was stopped, but the court found costs were timely claimed in the response to the appeal. The decision rests on the interpretation that Article 38 of the Enforcement and Security Act allows cost claims up to 30 days after the execution procedure ends, regardless of whether a final order on costs was issued earlier.

Legislator headnote

AI generated

Article 38 of the Enforcement and Security Act; Article 15 of the Enforcement and Security Act: Enforcement costs may be claimed up to 30 days after the execution procedure concludes, permitting a court ruling on costs even after a final order stopping execution has become legally binding.

Keywords

AI generated
enforcement costs timely claim execution stop order finality of judgment Enforcement and Security Act

Cited Legislation

AI generated
Article 38 of the Enforcement and Security Act
Article 15 of the Enforcement and Security Act
Article 325 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sklep o povrnitvi izvršilnih stroškov je možno izdati tudi po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar pod pogojem, da so bili stroški pravočasno priglašeni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče obvezalo upnika k povrniti stroškov R. L. in M. L. v znesku 716,04 EUR.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik in v pritožbi trdi, da je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 1233/2006 zavrnilo upnikovo pritožbo, zadevo glede stroškov pa je vrnilo v nov postopek, pritožbene stroške pa je prepustilo prvostopnemu sodišču. Sodišče je nato 16.11.2007 izdalo sklep, s katerim je bil izvršilni postopek končan, sklep je postal pravnomočen 26.11.2007. V tem sklepu o stroških ni bilo odločeno, dolžnika pa v 15. dneh po čl. 325 Zakona o pravdnem postopku nista predlagala izdaje dopolnilnega sklepa. Rok 15 dni za priglasitev stroškov je tako potekel. V pritožbi pa pritožnik priznava, da so bili stroški za odgovor priglašeni že v samem odgovoru. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili stroški pravočasno priglašeni in sicer že v odgovoru na pritožbo na listni številki 140. Pravočasnost priglasitve stroškov v odgovoru na pritožbo je priznal tudi pritožnik.

Po čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju se določbe zakona o pravdnem postopku smiselno uporabljajo samo v primeru, če Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa drugače. Res je v čl. 163/IV ZPP predpisano, da se o stroških odloči s s končno odločbo.

Toda v čl. 38 ZIZ je vprašanje povrnitve izvršilnih stroškov posebej urejeno in zato ne prihajajo v poštev določbe ZPP o izdaji dopolnilnega sklepa. Po čl. 38/VII ZIZ je možno stroške priglasiti najkasneje 30 dni po končanem ali ustavljenem postopku, kar pomeni, da lahko sodišče odloči o izvršilnih stroških tudi po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe.

V konkretnem primeru pa so bili stroški za odgovor na pritožbo priglašeni celo pred koncem izvršilnega postopka in sicer že v odgovoru na pritožbo na listni številki ...

To pomeni, da je prvostopno sodišče imelo zakonito osnovo za izdajo odmernega sklepa v določbah čl. 38 ZIZ. Za izdajo sklepa o stroških je torej v izvršilnem postopku pomembna le pravočasna priglasitev stroškov, kar pa je sodišče pravilno ugotovilo.

Pritožnik pa ni izpodbijal dejanskega stanja glede ugotovljene potrebnosti stroškov, pritožbeno sodišče pa v to dejansko stanje ni smelo posegati po uradni dolžnosti.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.