Appeal allowed; court cannot partially suspend execution by duty if statutory conditions for Art. 76 ZIZ are not met.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance judgment, which had partially suspended execution. The creditor argued the suspension violated the Execution Act, while the debtor claimed no objection to interest cessation was valid. The court ruled that partial suspension by duty is only permitted under Article 76 of the Execution Act, which requires specific grounds not present here, thus invalidating the lower court's action.
Legislator headnote
AI generatedArticle 76 of the Execution Act and Security Act; the court cannot partially suspend execution by duty unless statutory conditions are met, as the principle of dispositiveness limits such powers to explicit legal mandates.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče ne more po uradni dolžnosti delno ustaviti izvršbe, če niso podani pogoji iz I. odst. 76. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. I 1673/96 z dne 20.6.1996 delno ustavilo glede teka zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 1.1.2002 do plačila in glede teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov izvršilnega postopka po sklepu o izvršbi od 1.1.2002 do plačila.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z določbami ZIZ, ki se nanašajo na ugovor dolžnika. Dolžnik prenehanja teka obresti v skladu z ustavno odločbo ni ugovarjal. Delna ustavitev izvršbe v smeri, kot jo je opravilo sodišča pa po določbi II. odst. 55. čl. ZIZ ne spada med razloge, na katere bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Upnik predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, dolžniku pa naloži v plačilo upnikove pritožbene stroške.
Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.
Pritožba je utemeljena.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-300/04 vpliva na izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova, tako, da izvršba za zapadle, pa neplačane zakonske zamudne obresti, kolikor so presegle višino glavnice na dan 1.1.2002, ni dopustna. Na podlagi te odločbe pa sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne more delno ustaviti izvršbe, kot je storilo sodišče v izpodbijanem sklepu. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 76. čl. določa, da sodišče poleg drugih primerov, ki so določeni v ZIZ ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Ker ti pogoji niso izkazani, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za sprejem odločitve v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo načelo dispozitivnosti, po katerem nudi sodišče pravno varstvo le na zahtevo stranke; po uradni dolžnosti pa le, če tako določa zakon. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 76. čl. ZIZ, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato je podana relativna bistvena kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. tč. 365. čl. v zv. s I. odst. 354. čl. in 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi III. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.