Appeal dismissed: Third parties cannot intervene as parties in enforcement proceedings under ZIZ.

Pritožbi upnice N. R. P. se v celoti, pritožbam upnice Š. S. in dolžnice pa delno ugodi in se odločitev v izreku sklepa o poplačilu sodišča prve stopnje z dne 9. 9. 2008 v tč. III spremeni tako, da se iz preostanka kupnine v znesku 197.969,58 EUR delno poplača terjatev upnice N. R. P. in se ta znesek izplača na transakcijski račun njenega pooblaščenca št. ... pri N. K. d.d. M.

Nadaljnji pritožbi upnice Š. S. in dolžnice se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 9. 2008 v še izpodbijanem, nespremenjenem delu.

Dolžnica je dolžna v 8 dneh po vročitvi tega sklepa upnici N. R. P. povrniti pritožbene stroške v znesku 991,44 EUR, v primeru zamudnega plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od poteka izpolnitvenega roka dalje.

Upnica Š. S., dolžnica in upnica F. d.o.o. L. sami trpijo svoje pritožbene stroške.

Pritožba U. B. d.d. L. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 9. 2008 se za zavrne.

Pritožba U. B. d.d. L. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 9. 2008 se zavrne.

[JEDRO]

Po določbi člena 170 ZIZ upnik pridobi zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Priglasitev "stranske intervencije na strani ene od strank", kot to opredeljuje ZPP v določbi čl. 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih ni možna. Tretji kot udeleženci (5. točka 16. čl. ZIZ) lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oz. varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot te opredeljuje ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o poplačilu z dne 9. 9. 2008 odločilo, da se iz kupnine v znesku 210.000,00 EUR, pridobljene s prodajo dolžničinih nepremičnin, poplačajo:

stroški izvršilnega postopka upnika F. d.o.o. L. v znesku 4.251,57 EUR, stroški upnice R. P. N. v znesku 3.068,60 EUR in stroški upnice Š. S. v znesku 592,60 EUR:

davek na promet nepremičnin v znesku 4.117,65 EUR;

kot terjatev po vrstnem redu iz preostanka kupnine v znesku 197.969,58 EUR pa se delno poplača terjatev upnice F. d.o.o. L.

Zoper navedeni sklep so se pritožili upnici N. R. P. in Š. S. ter dolžnica.

Upnica N. R. P. je s pritožbo izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje pod tč. III izpodbijanega sklepa in zatrjevala, da v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ. Navajala je, da je šele na razdelitvenem naroku izvedela, da je bila hipoteka, na podlagi katere je bil kasneje izdan in zaznamovan sklep o izvršbi v zemljiški knjigi, izbrisana. S kasnejšim poizvedovanjem pri banki, ki je izbris dovolila, je upnica izvedela, da je v zvezi s tem prišlo do hudega kaznivega dejanja drugega upnika F. d.o.o.. Ne glede na navedeno pa je pritožnica pridobila na podlagi določil Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in zaznamovanega sklepa o izvršbi poplačilno pravico pred drugimi. Zemljiškoknjižno sodišče je s pravnomočnim sklepom z dne 20. 10. 2006, opr. št. Dn. 1257/1996 odločilo da vknjižena zaznamba sklepa o izvršbi pritožnice kot upnice učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba zastavne pravice v korist upnika po sklepu Dn 2290/93, to je od dne 20. 7. 1993. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo pod tč. III izreka nedopustno poseglo v ta pravnomočni sklep, s katerim je upnica pridobila poplačilno pravico. Sodišče prve stopnje bi moralo ob razdelitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje ter po slednjem izplačati in v skladu z vrstnim redom izplačati terjatve upnice, po pridobljenem vrstnem redu pa je prva upnica pritožnica, saj imajo vsi drugi upniki zaznamovane svoje terjatve kasneje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo mimo zemljiškoknjižno izkazovanega stanja. Pritožnica je zato predlagala, da se sklep v tč. III spremeni tako, da se iz preostanka kupnine v znesku 197.969,58 EUR poplača upnica N. R. P.

Upnica Š. S. je v pritožbi izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v odločitvah pod tč. I in III izreka, to pa iz vseh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi. V pritožbi je navajala, da v tč. I sklepa pri odmeri izvršilnih stroškov upnici - pritožnici sodišče prve stopnje pritožnici neutemeljeno ni priznalo tudi stroškov v znesku 161,82 EUR, odmerjenih s sklepom opr. št. I 1666/2005. Ti stroški predstavljajo stroške izvršbe na prejemke dolžnice, ki pa je bila neuspešna. Na razdelitvenem naroku je pritožnica prerekala terjatev upnika F. d.o.o. L., ker ta upnik nima več aktivnega računa in zaradi dvoma, ali družba še obstaja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta upnik sicer v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ki pa še ni zaključen. Vendar že sproženi postopek pomeni, da družba že dalj časa ne posluje in nima odprtega transakcijskega računa. Zato pa ji priznanih zneskov ni mogoče izplačati in je odločitev pod tč. I in III sklepa neizvršljiva, sklep v tem delu pa nesklepčen. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, koliko plačanega zneska F. d.o.o. predstavlja plačilo obresti in kolikšen del pokrije glavnico, sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in gre za absolutno bistveno kršitev iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP.

Dolžnica je v pritožbi navajala, da se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi je navajala, da je sklep nepravilen, ker je sodišče prve stopnje zmotno odločilo, da se prvenstveno poplača F. d.o.o. L. Poplačilo upnika F. d.o.o. bi se sicer moralo izvesti do nivoja vrednosti ocenjene nepremičnine. V izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, zato pa je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP.

Upnica F. d.o.o. L. je na pritožbi upnikov R. P. N. in Š. S. odgovorila, da ti nista utemeljeni ter predlagala njuno zavrnitev.

Pritožba upnice N. R. P. je utemeljena, pritožbi upnice Š. S. in dolžnice pa sta delno utemeljeni.

Utemeljeni so pritožbeni očitki pritožnice N. R. P., da je sodišče prve stopnje pri odločitvi pod tč. III izpodbijanega sklepa, to je v odločitvi terjatev katerega od upnikov se bo poplačala iz preostanka kupnine v znesku 197.969,58 EUR, zmotno uporabilo določbo čl. 170 ZIZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je bila predmet te izvršbe in s prodajo katere je bila pridobljena kupnina, ki se s sklepom o poplačilu razdeljuje, na dan razdelitvenega naroka (28. 8. 2008) bila vpisana kot prva (torej časovno najstarejša) zaznamba sklepa o izvršbi v korist terjatve upnice, katere singularna naslednica v predmetnem izvršilnem postopku je N. R.

P. in ki učinkuje od trenutka učinkovanja vknjižbe zastavne pravice po sklepu Dn. št. 2290/93, to je od 20. 7. 1993 dalje. Določba čl. 170 ZIZ določa, da z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, torej z vpisom zaznambe sklepa v zemljiško knjigo, upnik pridobi zastavno pravico, takšen upnik pa v razmerju do drugih zastavnih upnikov ali upnikov zemljiškega dolga z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi pravico dobiti poplačilo iz nepremičnine pred nekom, ki pridobi zastavno pravico oz. zemljiški dolg na njej pozneje. Po določbi čl. 170 ZIZ torej upnik pridobi zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

Vpis zaznambe sklepa o izvršbi v korist terjatve upnice R. P. pa ne glede na izbris vpisa zastavne pravice pod opr. št. Dn. št. 2290/93 ni bil spremenjen in je določal učinkovanje te zaznambe z 20. 7. 1993. Zaznamba sklepa o izvršbi je namreč izvršilno dejanje, ki nastane z vpisom v zemljiško knjigo in njegovega pomena v izvršilnem postopku dejanja izven izvršilnega postopka ne morejo spremeniti. Zato pa je glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi na dan razdelitvenega naroka (ki sicer ni bilo sporno, sporno je bilo le pravno tolmačenje takšnih vpisov v zemljiški knjigi, kar pa je pravno vprašanje, ki ga rešuje izvršilno sodišče samo) glede na vrstni red vpisanih zaznamb sklepov o izvršbi, upravičena do poplačila terjatev, katere singularna pravna naslednica je upnica R.

P. N. Ker je bilo iz podatkov spisa na razdelitvenem naroku razvidno, da je terjatev upnice R. P. N., upoštevajoč tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 2. 3. 2006, opr. št. U-I-300/04, na dan 31. 12. 2001 znašala 408.662,98 EUR, na razdelitvenem naroku pa terjatev te upnice ni bila s strani nikogar prerekana, se bi tako iz preostanka kupnine v znesku 197.969,58 EUR, ki sicer ne presega terjatve te upnice, morala delno poplačati ta terjatev in ne terjatev upnice F. d.o.o. L., ki je imetnik terjatve, v zvezi s katero je bila zastavna pravica pridobljena kasneje (30. 5. 1994).

Pritožbi upnice R. P. in pritožbam upnice S. in dolžnice v delu, kjer smiselno izpodbijata odločitev pod tč. III, je zato pritožbeno sodišče kot utemeljenim ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v tej odločitvi spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa. Glede na zgornjo odločitev pa se izkažejo kot neutemeljene nadaljnje pritožbene trditve upnice S. in dolžnice, ki se nanašajo na upnico F. d.o.o. kot upravičenko do poplačila iz preostanka kupnine. Zato je nadaljnjo pritožbo dolžnice pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo, zavrnilo pa je kot neutemeljeno tudi nadaljnjo pritožbo upnice S. glede nepriznanja izvršilnih stroškov še za nadaljnjih 161,82 EUR.

Kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje namreč ti priglašeni stroški ne predstavljajo izvršilnih stroškov v predmetnem postopku nepremičninske izvršbe, njihov nastanek pa upnica S. ni tudi z ničemer izkazala. Ker je že iz izreka izpodbijane odločitve pod tč. I - 1. alinea razvidno, da se bodo stroški upnici F. d.o.o. izplačali na transakcijski račun njenega pooblaščenca, so neutemeljeni tudi nadaljnji pritožbeni očitki pritožnice S. o neizvršljivosti in nesklepčnosti izpodbijanega sklepa v odločitvi o poplačilu stroškov.

Glede na utemeljenost pritožbe upnice R. P. so bili njeni pritožbeni stroški pritožnici potrebni za izvršbo in je zato upravičena do njihove povrnitve od dolžnice (čl. 38/V ZIZ). Pritožbene stroške te upnice je pritožbeno sodišče odmerilo glede na določnost njihove opredelitve in usklajenost z veljavno Odvetniško tarifo na 991,44 EUR. Te stroške pa predstavlja nagrada pooblaščencu za sestavo pritožbe 1800 točk Odvetniške tarife (1 točka je 0,459 EUR) s pripadajočim 20 % DDV.

Upnica S. si v delu, kjer je uspela s pritožbo, ni pridobila upravičenj do poplačila njene terjatve. V delu, kjer pa je pritožbeno izpodbijala odločitev o odmeri njenih izvršilnih stroškov, pa ni bila uspešna. Zato njeni pritožbeni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili tej upnici potrebni za izvršbo in zato ta od dolžnice do njihovega povračila ni upravičena (čl. 38/V ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče o njenih priglašenih pritožbenih stroških odločilo, da jih ta trpi sama.

Tudi pritožbeni stroški dolžnice tej niso bili povzročeni z neutemeljenimi ravnanji upnikov. Zato pa dolžnica do njihove povrnitve od upnikov ni upravičena in jih trpi sama (čl. 38/VI ZIZ). Zato je tudi glede pritožbenih stroškov dolžnice pritožbeno sodišče odločilo, da jih ta nosi sama.

Tudi pritožbeni stroški upnice F. d.o.o. za sestavo odgovora na pritožbo upnikov, niso bili potrebni za izvršbo. Zato tudi ta upnica sama nosi te stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 9. 2008 zavrnilo intervencijo U. B. S. d.d. L. na strani upnice R. P. N.

Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila U. B. S. d.d.. V pritožbi je navajala, da je pritožnica svoj pravni interes za udeležbo v izvršilnem postopku na strani upnice N. R. P. opravičila s potencialnim regresnim odškodninskim zahtevkom te upnice do pritožnice, če R. P. ne bi pridobila prednostne pravice do poplačila iz preostanka kupnine. Udeležba drugih oseb v izvršilnem postopku po določbi 4. in 5. tč. 16. čl. ZIZ je predvidena in dopustna, v zvezi s čl. 15 ZIZ pa ZPP dopušča v pravdnem postopku udeležbo oseb, če to utemeljuje njihova materialno pravna zainteresiranost za izid postopka. Tudi v izvršilnem postopku se izdajajo meritorni sklepi, ki temeljijo na obstoju ali neobstoju pravno odločilnih dejstev. Zato pa je pravno dopustno, da pove pravno relevantna dejstva in okoliščine tudi tretja oseba, katere materialnopravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, še zlasti, če s tem omogoči obranitev pravic in položaja določenemu upniku in če s tem varuje svoje pravne interese. Temu pa je namenjen institut intervencije po čl. 201 ZPP tudi v izvršilnem postopku. Tako je pritožnica s svojo udeležbo na strani upnice R. P., ki je na razdelitvenem naroku prerekala poplačilno pravico upnici F. d.o.o., želela sodišču zgolj predstaviti obstoj spornih dejstev, za katere upnica R. P. na naroku ni vedela, so pa pomembna, da bi sodišče zaradi njihovega obstoja moralo upnico napotiti na pravdo. Zato pa je pritožnica prepričana, da ima za udeležbo na strani te upnice materialnopravni interes in bi sodišče prve stopnje moralo njeno intervencijo dovoliti.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilni postopek je nepravdni postopek, namenjen prisilni izvršitvi materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba ali druga izvršljiva listina. Zato pa se pravila civilnega pravdnega postopka, ki so zajeta v določbah ZPP, v izvršilnih postopkih le smiselno uporabljajo, če ni v ZIZ-u ali drugem zakonu drugače določeno (čl. 15 ZIZ). ZIZ v 4. in 5. tč. 16. člena s poimenovanjem opredeljuje možne udeležence izvršilnih postopkov, to je poleg upnika in dolžnika kot strank tudi druge udeležence, to je vse tiste, ki v postopku izvršbe in zavarovanja uveljavljajo kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa niso stranke v postopku. Ti torej lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oz. varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot te opredeljuje ZIZ. Zato pa priglasitev "stranske intervencije na strani ene od strank", kot to opredeljuje ZPP v določbi čl. 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih kot takšna ni možna, kot je to pravilno razlogovalo tudi sodišče prve stopnje. Glede na to, da pa je pritožnik svojo "intervencijo na strani upnice" prijavil za tem, ko je že bil opravljen razdelitveni narok, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da pritožnik s svojimi navedbami v vlogi za prijavo stranske intervencije ni izkazal tudi nobenega upoštevnega pravnega interesa za varstvo svojih pravic v tem izvršilnem postopku, saj sodišče (v skladu z določbo čl. 208/1 ZIZ) sklep o poplačilu izda na podlagi ugotovitev o stanju spisa in zemljiške knjige ter stanja, kot ga je ugotovilo na razdelitvenem naroku. Njegove navedbe tako za izdajo sklepa o poplačilu (ki predstavlja tudi zadnje procesno odločitev sodišča v tem izvršilnem postopku) sploh niso upoštevne. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, nasprotne pritožbene trditve pa neutemeljene. Pritožbo pritožnice je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker ti niso bili priglašeni.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 9. 2008 zavrglo kot nedovoljeno pritožbo U. B. d.d. z dne 22. 9. 2008 zoper dne 9. 9. 2008 izdani sklep o poplačilu.

Zoper navedeni sklep se je pritožila U. B. d.d. L. V pritožbi je navajala, da meni, da je ima pravico do stranske intervencije na strani upnice v predmetnem izvršilnem postopku, zato pa tudi pravico do pritožbe zoper sklep o poplačilu, kot bi lahko to storila stranka, ki se ji pridružuje. Če bo pritožnici ob reševanju pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 9. 2008 priznan položaj stranske intervenientke, bo vložena pritožba pravočasna in njena materialnopravna upravičenja v tem postopku zavarovana.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na zgoraj obrazloženo neutemeljenost pritožbe U. B. d.d. zoper sklep z dne 15. 9. 2008 in odločitev sodišča prve stopnje s tem sklepom, se izkaže kot neutemeljena tudi pritožba U. B. d.d. L. zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sklep o poplačilu. Pritožnica ni niti stranka niti udeleženka predmetnega izvršilnega postopka iz določbe I. odst. 208. čl. ZIZ, zato pa njena pritožba zoper sklep o poplačilu ni dovoljena. Pritožbo pritožnice zoper navedeni sklep je bilo zato potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških tudi v zvezi s to obravnavano pritožbo je odpadel, ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni.