Court partially allows creditor's appeal on order of payment for partial debt repayment under Article 288 of the Obligations Act.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v toči I. izreka delno spremeni tako, da sedaj v točki I. v celoti glasi:

"Izvršba, dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 21. 10. 2003, opr. št. I 03/00741, se delno ustavi za:

na račun glavnice dne 13. 4. 2004 plačanih 20,86 €,dne 15. 9. 2004 plačanih 158,57 €, dne 13. 10. 2004 plačanih 41,73 €,dne 12. 12. 2004 plačanih 41,73 € in nadalje zadne 22. 11. 2004 plačanih 41,73 €,dne 11. 1. 2005 plačanih 41,73 €,dne 15. 2. 2005 plačanih 41,73 €,dne 11. 3. 2005 plačanih 41,73 €,dne 26. 4. 2005 plačanih 41,73 €,dne 13. 5. 2005 plačanih 41,73 €,dne 14. 6. 2005 plačanih 41,73 € ."

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in še izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik je upniku v roku 8 dni dolžan povrniti 37,22 € pritožbenih stroškov.

[JEDRO]

Določilo čl. 288 OZ je dispozitivno v tem pomenu, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja, predpisano pa je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da določi katere terjatve (glavnico, obresti, stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano I. točko sklepa je sodišče prve stopnje izvršbo, ki je bila dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 21. 10. 2003, opr. št. I 03/00741 delno ustavilo, in sicer za dne 13. 4. 2004 plačanih 20,86 €, dne 15. 9. 2004 plačanih 158,57 €, dne 13. 10. 2004 plačanih 41,73 €, dne 22. 11. 2004 plačanih 41,73 €, dne 12. 12. 2004 plačanih 41,73 €, dne 11. 1. 2005 plačanih 41,73 €, dne 15. 2. 2005 plačanih 41,73 €, dne 11. 3. 2005 plačanih 41,73 €, dne 26. 4. 2005 plačanih 41,73 €, dne 13. 5. 2005 plačanih 41,73 € in dne 14. 6. 2005 plačanih 41,73 €, vse na račun glavnice.

Proti takšnemu sklepu je pritožbo vložil upnik. Navajal je, da je dne 10. 6. 2004, 22. 9. 2004, 13. 4. 2005 (po svojem prejšnjem pooblaščencu) in 19. 4. 2007 vložil utesnitev predloga za izvršbo z navedbo posameznih zneskov, ki jih je dolžnik nakazal v delno poplačilo terjatve upnika. Z vlogami, ki jih je vložil po prejšnjem pooblaščencu, je upnik res nerodno in napačno navedel, da vztraja pri poplačilu preostanka glavnice, s čimer je sodišče očitno štelo, da je upnik z delnimi plačili delno poplačal glavnico, čeprav navedeno ni pravilno. Vendar pa je upnik v vlogi z dne 19. 4. 2007 jasno navedel samo zneske, ki jih je dolžnik plačal, ne da bi navedel, da je s tem dolžnik plačal glavnico. Sodišče je napačno štelo, da je dolžnik navedene zneske plačal na račun glavnice. Določba 288. čl. OZ ni dispozitivna in jo je sodišče dolžno upoštevati. Predlagal je, da sodišče pritožbi ugodi, sklep pa razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je delno utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 43. čl. določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče ustavi postopek. Določba 288. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pa določa, da če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

Stališče pritožnika, da je določba 288. čl. OZ kogentna, ni pravilno. Citirano pravilo je dispozitivno v tem pomenu, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja, predpisano pa je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve (glavnico, obresti ali stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom, če plačilo ne zadošča za poplačilo celotne obveznosti. Zato so neutemeljene navedbe pritožnika, da z vlogami, ki jih je vložil po svojem prejšnjem pooblaščencu, ni želel utesniti izvršbe na račun glavnice. Iz vlog z dne 10. 6. 2004, 22. 9. 2004 in 13. 4. 2005, ki jih je vložil upnikov pooblaščenec (pooblastilo je v spisu priloženo), namreč jasno izhaja, da upnik obvešča sodišče o plačilu dela dolga na račun glavnice ter da vztraja pri poplačilu preostanka glavnice, nadaljnja vloga upnika z dne 19. 4. 2007, vložena po novi pooblaščenki, pa se nanaša na druga plačila, z drugimi datumi. Zato je pritožba upnika, kar zadeva plačila z dne 13.4.2004, 15.9.2004, 13.10.2004 in 12.12.2004 neutemeljena.

V vlogi z dne 19. 4. 2007 pa upnik res ni navedel, da se v vlogi navedena plačila nanašajo na glavnico. Zato je to vlogo upnika sodišče prve stopnje res napačno ocenilo, ko je štelo, da je upnik tudi s plačili, navedenimi v tej vlogi, delno umaknil izvršbo na račun glavnice. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ob obrazloženem delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ustavitev izvršbe na račun glavnice za plačila po vlogi z dne 19. 4. 2007 spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe (tč .3 čl. 365. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ). V preostalem pa je ob obrazloženem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in tako v nespremenjenem in pritožbeno še izpodbijanem delu tč. I. izreka, sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv s 366. čl.ZPP in s 15. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ni zasledilo.

Ker je upnik v 53% uspel s pritožbo, mu je dolžnik dolžan v tem odstotku povrniti njegove pritožbene stroške (II. odst. 165. čl. ZPP v zv. s I. odst. 154. čl. ZPP in s 15. čl. ZIZ). Izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje zajema 11 delnih plačil, ki predstavljajo vrednost 555 €, pritožba pa je bila utemeljena glede odločitve v vrednosti 292,11 €, kar predstavlja 53% pritožbeno izpodbijanega dela. Sodišče je kot potrebne stroške pritožbe priznalo izkazane stroške, ki predstavljajo 125 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in 20% DDV, skupno torej stroške v znesku 70,23 €. Dolžnik pa mu je glede na 53% pritožbeni uspeh dolžan tako povrniti 37,22 €.