Supreme Court dismisses appeal claiming dog bite damages, ruling review cannot re-evaluate evidence assessment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against a first-instance judgment denying dog bite damages. The plaintiff argued the lower courts erred in weighing witness testimony regarding neighborly conflicts, while the defendant remained silent. The court held that appellate review is limited to legal errors and cannot re-examine factual evidence assessments made by lower courts.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 385. člena ZPP; tretji odstavek 390. člena ZPP; tretji odstavek 393. člena ZPP: Review proceedings cannot re-evaluate the factual evidence assessment of lower courts; they are limited to examining legal errors and procedural violations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Elementi dejanskih ugotovitev, ki so lahko predmet presoje na pritožbeni stopnji, pa ne morejo biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizija namreč po vsebini in gramatikalnih navedbah - vložena sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava - napada le sprejeto dokazno oceno, po kateri tožniku ni uspelo dokazati, da ga je pes tožene stranke poškodoval. V okviru takšne revizije je mogoč le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP - in to s stališča uporabe materialnega prava in eventualne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine v znesku 126.000,00 SIT. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja dokazno oceno, po kateri sodišči nista verjeli izpovedbam tožnika in njegovih prič, verjeli pa sta tožencema in pričanju njunih ožjih sorodnikov. Očitno sta bili pozorni le na slabe sosedske odnose med pravdnima strankama, pri čemer sta bili tožencema naklonjeni.
Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v določbah ZOR o povzročitvi škode in odškodninski odgovornosti (154. člen). Po trditvah v tožbi naj bi tožniku škoda nastala, ker ga je ugriznil pes tožencev. V okviru takšne tožbene trditvene podlage je sodišče prve stopnje ugotovilo potrebna dejstva z zaslišanjem prič in strank ter izvedlo druge dokaze in v skladu z dokaznim bremenom tožeče stranke (219. člen ZPP) sprejelo dokazno oceno (8. člen ZPP). Elementi dejanskih ugotovitev, ki so lahko predmet presoje na pritožbeni stopnji, pa ne morejo biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP).
Revizija namreč po vsebini in gramatikalnih navedbah - vložena sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava - napada le sprejeto dokazno oceno, po kateri tožniku ni uspelo dokazati, da ga je pes tožene stranke poškodoval. V okviru takšne revizije je mogoč le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP - in to s stališča uporabe materialnega prava in eventualne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Ker slednje kršitve v pravdi ni bilo, materialno pravo pa je bilo prav uporabljeno, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).