Appeal court vacates first-instance verdict due to lack of reasoning on criminal liability and grants probation violation.

Pritožbi zagovornika obd. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

[JEDRO]

Ker napadena sodba nima ustreznih razlogov o odločilnem dejstvu in sicer kazenski odgovornosti obdolženca, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. spoznalo za krivega pod točko 1 nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena Kazenskega zakonika (KZ), pod točko 2 pa kaznivega dejanja roparske tatvine po prvem odstavku 214. člena KZ, ter mu je po členu 50 KZ izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je za kaznivo dejanje pod točko 1 določilo kazen eno leto zapora, za kaznivo dejanje pod točko 2 pa eno leto in šest mesecev zapora, nato pa mu po drugem odstavku 47. člena KZ izreklo enotno kazen dve leti in pet mesecev zapora, s preizkusno dobo petih let, v katero mu je po prvem odstavku 49. člena KZ vštelo čas pridržanja od 30.03.2005 od 02.00 ure do 31.03.2005 do 19.00 ure. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je obdolženi dolžan oškodovancem povrniti priglašene premoženjskopravne zahtevke, družbo pa se s presežkom napoti na pravdo.

Zoper takšno sodbo sta se pritožila:

- zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga izrek oprostilne sodbe oziroma razveljavitev in novo sojenje, podrejeno pa spremembo odločbe o kazenski sankciji, z izrekom krajše preizkusne dobe in

- okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji, v kateri se zavzema za izrek zaporne kazni dve leti in pet mesecev.

Zagovornik obdolženca je podal na pritožbo okrožne državne tožilke odgovor, s katerim se smiselno zavzema za to, da pritožbeno sodišče pritožbo okrožne državne tožilke zavrne.

Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

Utemeljeno zagovornik v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ko navaja, da napadena sodba nima razlogov o krivdi obdolženca, zato se v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je namreč v obravnavani kazenski zadevi ukvarjalo zgolj s prištevnostjo obdolženca, ne da bi pri tem v razlogih napadene sodbe navedlo tudi obliko obdolženčeve kazenske odgovornosti. Glede kaznivega dejanja pod točko 1 izreka napadene sodbe sicer sodišče prve stopnje v obrazložitvi navaja, da se je obdolženi glede na številne kazenske postopke in čas prebit na prestajanju zapornih kazni, nedvomno zavedal posledic svojega ravnanja in ga je kljub temu storil, kar je nejasno, saj obliko obdolženčeve krivde ne konkretizira dovolj določno. Za kaznivo dejanje iz točke 2 izreka napadene sodbe pa so v napadeni sodbi povsem izostali razlogi o obliki obdolženčeve krivde, torej o subjektivnem elementu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Ker tako napadena sodba nima ustreznih razlogov o odločilnem dejstvu in sicer kazenski odgovornosti obdolženca, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, zaradi česar je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevega zagovornika v tej smeri in napadeno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede na takšno odločitev pritožbeno sodišče ni moglo presojati utemeljenosti ostalih pritožbenih navedb zagovornika, niti vsebine pritožbe okrožne državne tožilke, kar vse bo lahko storilo sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev, ponoviti že izvedene dokaze, v postopek pa bi bilo utemeljeno pritegniti izvedenca psihiatra, glede na obsežno predkaznovanost obdolženca in dejstvo, da se je zdravil na psihiatriji zaradi diagnoze paranoidna shizofrenija, blodnjava motnja in trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji in sicer bivanju v zaporih, ki bo podal mnenje o obdolženčevem duševnem stanju v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj, po potrebi pa izvesti še druge dokaze in o zadevi ponovno odločiti.

Pritožbeno sodišče pa ni prezrlo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz člena 372/5 ZKP, sicer obdolžencu v korist, ko mu je izreklo pogojno obsodbo v nasprotju s členom 51/I KZ, ki določa pogoje za izrek pogojne obsodbe, ko je to mogoče izreči, če je sodišče obdolžencu določilo kazen zapora do dveh let.

Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu člena 392/I ZKP.