Court dismisses appeal for fines imposed on debtors for insulting the court and judge with fascist comparisons.

P. M. se kaznuje z denarno kaznijo v višini 400 EUR, ki jo je dolžan plačati na račun Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju v roku 1 meseca po prejemu pisnega odpravka tega sklepa.

V. M. se kaznuje z denarno kaznijo v višini 400 EUR, ki jo je dolžna plačati na račun Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju v roku 1 meseca po prejemu pisnega odpravka tega sklepa.

[JEDRO]

Primerjava sodišča in sodnice s fašisti, češ da je sodišče in razpravljajoča sodnica še slabša od le-teh, in želja, naj vse sodelujoče v tej zadevi zadane veliko trpljenje in zlo, predstavlja negativno oceno, ki je močno prestopila mejo, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožnika sta dolžnika v izvršilni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju pri Celju, opr. št. I 180/95. V tej zadevi je sodišče prve stopnje dne 2. 4. 2008 izdalo sklep o domiku, zoper katerega sta se pritožila dolžnika vsak s svojo pritožbo.

Dolžnik P. M. je v svoji pritožbi, poleg pritožbenih navedb, ki se tičejo samega izpodbijanega sklepa in o katerih je bilo že odločeno s posebnim sklepom, navajal še, da je iz postopka očitno, da se direktorju S. S., ki je dolžnikovo nepremičnino kupil na dražbi, in sodnici P. mudi, da bi izpeljala to goljufijo z namenom, da bi dolžnik spregledal možnost pritožbe in da bi onadva lahko nadaljevala z njunimi nečednimi posli. Tak posel z nobenega stališča ne more biti v skladu s pravom, temveč gre za veliko goljufijo in krajo premoženja. Dolžnikov dolg v primerjavi s hišo je le kaplja v morje, sodnica pa hoče na vsak način hišo in parcele podariti svojim dobrim prijateljem, verjetno ne zastonj. Tako je bilo videti tudi na dražbi, saj je direktor družbe S. šel večkrat k sodničinem pultu in sta si šepetala na uho. S tem ko je sodišče dražbo opravilo na podlagi neke cene iz leta 2004, čeprav je od takrat cena nepremičnin močno narasla, je na tak način dolžnika goljufalo za ogromno vsoto. Sodnica želi za drobiž kar najhitreje podariti nepremičnine družbi S. Sodniki počnejo zločine nad človekom, le kje je njihova vest in morala. Fašisti so najprej usmrtili družino in nato zažgali dom, sodišče pa to počne v obratnem vrstnem redu.

Dolžnica V. M. v svoji pritožbi, poleg pritožbenih navedb, ki se tičejo samega izpodbijanega sklepa in o katerih je bilo že odločeno s posebnim sklepom, navajala, da je družba S. dobila njihovo stanovanjsko hišo na podlagi velike goljufije in podkupovanja, saj je direktor družbe drugim dražiteljem izročil po 1.000 EUR, sodnica P. pa je vse to dopustila, saj ima tudi ona verjetno koristi od tega. Sodnica je na pult prejela bankovce, to so videli vsi, verjetno pa gre za denar, za katerega javnost ne sme vedeti. Sodnica ve, koliko denarja je šlo v privat žepe in prav zaradi tega razloga noče razveljaviti dražbe. Ravnanje sodišča je družino močno prizadelo. Dolžnica upa, da bo tudi vse sodelujoče doletela največja nesreča in zlo v življenju, ker so dolžnikom ukradli vse premoženje in jih postavili na cesto. Slabo se s slabim vrača.

Po določbi 109. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se lahko kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR tisti, ki v svoji vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, pri čemer je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005 že presodilo, da prepoved žaljivih vlog po 109. čl. ZPP ne omejuje strankine pravice do pritožbe in izjavljanja v njej.

Iz obeh pritožb je zaznati močno nasprotovanje prodaji nepremičnine, ki za pritožnika predstavlja dom, kar sodišče druge stopnje sicer razume, vendar je potrebno poudariti, da je nestrinjanje s konkretno sodno odločitvijo venomer mogoče izraziti na dostojen in primeren način, brez slabšalnih vrednostnih sodb sodnikov in sodišča. Pritožnika vsak v svoji pritožbi sodnici očitata storitev kaznivih dejanj podkupovanja in goljufije, kar je v naši družbi že glede na splošne moralne vrednote zelo hud očitek, kar velja še toliko bolj, če se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. Cp 16/2007 z dne 27. 9. 2007). Tudi primerjava sodišča in sodnice s fašisti, češ da je sodišče in razpravljajoča sodnica še slabša od le-teh, ki jo je v svoji pritožbi izrazil P. M., in v zadnjem odstavku pritožbe V. M. izražena želja, naj vse sodelujoče v tej zadevi zadane veliko trpljenje in zlo, predstavlja negativno vrednostno oceno, ki je po oceni sodišča druge stopnje močno prestopila mejo, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.

Glede na to, da civilizirana družba močno obsoja ravnanja fašistov v polpretekli zgodovini, tako ne more biti dvoma, da je primerjanje z njimi, v konkretnem primeru z zaključkom, da so bili fašisti celo „boljši“, očitanje hudih kaznivih dejanj, kot sta podkupovanje in goljufija ter želje, da bi ostali, ki so sodelovali v tej izvršilni zadevi, v življenju trpeli in da bi jim šlo slabo, objektivno predstavlja negativno vrednostno oceno tistega, na katerega se zgoraj opisani zaključki nanašajo. Nedvomno takšne navedbe tudi za tiste, ki so mu namenjene, v konkretnem primeru sodišču in razpravljajoči sodnici, predstavljajo žalitve ter jih tudi naslovnik ocenjuje kot skrajno neprimeren način izražanja nestrinjanja s potekom izvršilnega postopka. Da je sodnica pisanje V. M. ocenila na tak način, izhaja tudi iz uradnega zaznamka z dne 29. 4. 2008 na list. št. ... spisa, iz katerega je razvidno, da je sodnica P. zoper dolžnico V. M.v zvezi z njenimi pisanji vložila predlog za pregon na Okrožno sodišče v Celju, kar v skladu z II. odst. 109. čl. ZPP ni ovira za denarno kaznovanje v tem postopku. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da tak subjektivni kriterij podan tudi za vsebino pisanja P. M., saj so očitki storitve kaznivih dejanj primerljivi kot v pisanju V. M., dodatno pa sodišču P. M. očita tudi, da je slabše od fašistov, kar je v civilizirani družbi, kot je že obrazloženo zgoraj, huda žalitev, saj ponazarja izredno kruto in brezvestno ravnanje tistega, ki mu je očitek namenjen.

V konkretnem primeru ni mogoče obiti niti dejstva, da sta stranki vsak v svoji pritožbi sodišču in razpravljajoči sodnici očitala ista kazniva dejanja in to celo večkrat v posamezni pritožbi. Tudi druge negativne vrednostne ocene, ki jih stranki posamič očitata sodišču in sodnici, so izražene jasno, zato ne more biti dvoma o tem, da sta P. in V. M. navedeno napisala z namenom žaljenja razpravljajoče prvostopenjske sodnice in sodišča. Prav ponavljanje nekaterih očitkov, predvsem v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji, in njihovo stopnjevanje čez pisanje tako po oceni sodišča druge stopnje ne dopuščajo drugačnega vtisa o namenu avtorjev pisanj.

Pri odmeri višine denarne kazni je sodišče druge stopnje kot obteževalno okoliščino upoštevalo številčnost in intenzivnost žalitev, v enakem razmerju meri izraženih tako v pritožbi P. M. kot tudi v pritožbi V. M., kot olajševalno okoliščino pa je sodišče upoštevalo šibko zdravstveno stanje obeh, kot to izhaja iz spisih podatkov, in njuno neugodno premoženjsko stanje, kar prodaja nepremičnine na prisilni javni dražbi zagotovo je. Po skrbi presoji vseh teh pravno relevantnih okoliščin je sodišče v skladu s I. odst. 109. čl. v zv. III. in IV. odst. 11. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ odmerilo denarno kazen po 400 EUR za vsako stranko tako, da sta denarni kazni dolžna plačati v roku 1 meseca po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, sicer bo prisilno izterjana. Takšna višina denarne kazni ustreza tudi denarnim kaznim, določenim v primerljivih primerih (npr. sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. Cp 16/2007 z dne 27. 9. 2007 in opr. št. Cp 19/2007 z dne 20. 12. 2007).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o denarni kazni je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti pisno pri Višjem sodišču v Celju v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka tega sklepa. Pritožba je pravočasna, če je zadnji dan roka oddana neposredno pri sodišču ali poslana s priporočeno poštno pošiljko. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali samo v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. čl. ZPP). Nepopolno pritožbo, to je pritožbo, ki ne vsebuje navedbe odločbe, zoper katero se vlaga, in podpisa pritožnika, bo sodišče zavrglo (336. čl. v zv. s I. in III.

odst. 343. čl. ZPP).