Appeal dismissed: Hard social circumstances alone do not justify delaying eviction execution without other valid reasons.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the eviction order and the request for execution delay. The appellant argued that her difficult social situation as a pensioner with low income would leave her homeless, while the creditor supported the original ruling. The court held that the statutory eight-day eviction period had been respected and that severe social hardship alone does not constitute a valid ground for delaying enforcement under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedčl. 221 Zakona o izvršbi in zavarovanju; čl. 71 Zakona o izvršbi in zavarovanju: Hard social circumstances alone do not justify delaying execution of eviction orders unless other compensable circumstances are proven.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Težko socialno stanje ni razlog za odlog izvršbe, če niso izkazane še druge opravičljive okoliščine.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor dolžnice zavrnilo kot neutemeljen, zavrnilo pa je tudi predlog za odlog izvršbe.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila dolžnica in uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče v sklep zapisalo, da je treba rok 8 dni za izselitev spoštovati, po drugi strani pa tega roka sodišče ni navedlo v sklepu. Glede odloga izvršbe pa poudarja, da bo dolžnica kot upokojenka z nizko pokojnino ostala brez doma. Predlaga spremembo sklepa.
Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga potrditev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil spoštovan in da je že potekel rok 8 dni za izselitev po čl. 221 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Iz list. št. 8 izhaja, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžnici 07.02.2008 in da je rok potekel 16.02.2008.
Iz sklepa o izvršbi na list. št. 8 pa izhaja, da je bil v sklepu določen celo 15-dnevni rok za izselitev. Sodišče je namreč dovolilo izvršbo po predlogu in je predlog za izvršbo povzelo v sklepu o izvršbi. V predlogu za izvršbo na list. št. 2 pa je naveden 15-dnevni rok za izselitev, ki pa je tudi že potekel. To pomeni, da ni bila kršena nobena pravica dolžnice, saj bi se morala izseliti najpozneje v 15. dneh po prejemu sklepa, sedaj pa je od vročitve sklepa poteklo že več mesecev.
Sodišče je tudi pravilno zavrnilo predlog za odlog izvršbe, saj dolžnica ni izkazala verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (čl. 71 ZIZ).
Izguba stanovanja in doma je posledica izvršbe, na kar je morala dolžnica računati že od izvršljivosti sodbe 13.12.2007 dalje. Težko socialno stanje tudi ne more biti ovira za izvršitev sodbe.
Dolžnica pa ni navedla kakšnega drugega upravičena razloga za odlog izvršbe.
Zaradi tega pritožbenega postopka pa je bila izvršba dejansko odložena za daljši čas, kot bi ga lahko sodišče določilo za odlog izvršbe, saj bi se dolžnica morala izseliti že februarja 2008. Sodišče prve stopnje pa je tudi poudarilo, da je pravda tekla že leta 2006 in je imela dolžnica dovolj časa za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Glede na zavrnitev pritožbe dolžnica sama trpi pritožbene stroške; odgovor na pritožbo pa ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in zato ne gre za potrebne pritožbene stroške.