Supreme Court dismisses appeal for non-monetary property claim where plaintiff failed to state value, violating ZPP rules.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Če tožnik v tožbi z nedenarnim premoženjskim zahtevkom ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (392.čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek B. T. na ugotovitev, da sta ga I. in N. Z. vznemirjala v njegovi lastninski pravici nepremičnine parc.št. 356/1 in 173 k.o. V. in na vzpostavitev prejšnjega stanja ter nadaljnji tožbeni zahtevek na ukinitev služnostne pravice hoje, vožnje z vsemi vozili in živinogonje po dovozni poti preko parc.št. 356/1 k.o. V. v korist vsakokratnega lastnika parc.št. 356/2 in 197 k.o. V. Delno je ugodilo tožbenemu zahtevku N. in I. Z. na ugotovitev, da jima kot solastnikoma nepremičnine vl. št. 350 k.o. V. pripada služnostna pravica hoje in voženj z vsemi motornimi vozili preko južnega dela parcele št. 356/1 k.o. V., zavrnilo pa je nadaljnji zahtevek glede enake služnostne pravice preko parc.št. 173 k.o. V. in naprej proti severu po parc.št. 356/1 iste k.o.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi B. T. in razveljavilo sodbo prve stopnje v delu, s katerim je bilo odločeno o vznemirjanju lastninske pravice in vzpostavitvi prejšnjega stanja na parc.št.

356/1 in 173 k.o. V. V ostalem je njegovo pritožbo zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo pritožbo N. in I. Z. ter v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlagata revizijo N. in I. Z. Sodbo izpodbijata v delu, s katerim je bila potrjena zavrnitev dela njunega zahtevka. Uveljavljata revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13.tč. drugega odst. 354.čl. zakona o pravdnem postopku in predlagata, da revizijsko sodišče spremeni sodbo druge stopnje v izpodbijanem delu tako, da njunemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da v tem delu razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena drugi pravdni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

Revizija se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku, ki sta ga uveljavljala tožnika N. in I. Z. s tožbo z dne 11.9.1990. Tožba se glasi na ugotovitev služnostne pravice hoje in voženj z motornimi vozili preko južnega dela parc. št. 356/1 in parc. št. 173 k.o.

V. in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Gre za nedenarni premoženjskopravni zahtevek. V sporih, v katerih se odloča o takšnih zahtevkih, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo navede tožnik v tožbi (2. odst. 186. in 3. odst. 382. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Po 3. odst.

382.čl. ZPP namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (zdaj 80.000,00 SIT, ob vložitvi tožbe dne 11.9.1990 pa 8.000,00 SIT). Če tožnik v tožbi z nedenarnim premoženjskim zahtevkom ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (392.čl. ZPP). V tej zadevi tožeča stranka N. in I. Z. v svoji tožbi nista navedla vrednosti spornega predmeta, zato niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije.

Odločitev revizijskega sodišča je v skladu s pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi VS RS št. II/93, str. 12).