Court dismisses appeal for debtors' objection to enforcement order due to missed deadline and lack of evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the debtor's appeal against the first-instance court's dismissal of their objection to an enforcement order. The debtor argued they could not obtain necessary documents from their accountant due to communication failures, yet failed to submit specific evidence or facts supporting their claims in the objection. The court ruled that the debtor was properly instructed to provide facts and evidence in the objection and that business communication issues do not extend the statutory deadline or alter the objection's mandatory content.
Legislator headnote
AI generatedčl. 53, 61 in 62 Zakona o izvršbi in zavarovanju; čl. 56 ZIZ: An objection filed after the statutory deadline is inadmissible unless new reasons exist that could not be raised earlier, and business communication difficulties do not justify extending the deadline or substituting evidence required in the objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Stvar rizika dolžnika je, če ni mogel pravočasno pridobiti (npr. od računovodje) listine, ki bi jih uporabil v ugovoru proti sklepu o izvršbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo; sodišče pa je ugovor dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi zavrglo kot nedovoljenega.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da so vse podatke in listine imeli pri računovodji, ki so ga dvakrat iskali, vendar z njim niso mogli vzpostaviti stika, saj je bil nedosegljiv tudi po telefonu. Niso pa hoteli navajati dejstev na pamet, brez listin, ki pa so bile pri računovodji (potrdilo o plačilih, zapisnik o rubežu, račun izvršitelja, cenilni zapisnik, itd.).
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je ugovor dolžnika pravilno zavrnilo kot neutemeljenega. Dolžnik je bil ob vročitvi izvršilnega sklepa poučen, da mora ugovor tako obrazložiti, da navede dejstva in predlaga dokaze, na osnovi česar bi bila terjatev upnika neutemeljena. Dolžnik pa ni navedel dokazov o tem, da so posamezne postavke v računu upnika nepravilne ali neutemeljene (npr. da opravila izvršitelja niso bila opravljena, da je storitev nepravilno obračunana).
Glede na neobrazloženost ugovora, ga je sodišče pravilno štelo za neutemeljenega (čl. 53, 61 in 62 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Sodišče je ugovor dolžnika po izteku ugovornega roka pravilno zavrglo, saj ga je ocenilo kot nedovoljenega (čl. 56 ZIZ). Dolžnik je namreč v ugovoru po izteku roka ponovno izpodbijal posamezne postavke v računu izvršitelja. Ugovor po izteku roka je izredno pravno sredstvo, v katerem se lahko navajajo le razlogi, ki jih prej ni bilo mogoče uveljaviti v rednem ugovoru.
Sodišče je pravilno ocenilo, da ni utemeljenih razlogov za ugovor po izteku roka, saj bi dolžnik lahko vsa dejstva in dokaze navedel že v rednem ugovoru.
V tem postopku niso upoštevne komunikacijske težave dolžnika z računovodjem, saj gre za poslovni odnos med dolžnikom in računovodjo, kar pa po zakonu na tek ugovornega roka in na obvezno vsebino ugovora nima nobenega vpliva.
Dolžnik bi lahko uspel le, če bi v rednem ugovoru predlagal take dokaze, s katerimi bi izpodbil pravilnost računa upnika, saj bi se v tem primeru zadeva obravnavala v pravdi. Stvar organizacije dela pri dolžniku pa je, kako bi si pravočasno zagotovil dokaze za sodni postopek.