Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cp 1300/2007 ECLI:SI:VSCE:2008:CP.1300.2007 AI generated

Appeal dismissed; each party bears own costs in non-contentious partition proceedings under ZNP Art. 35 and 126.

Case Number VSC sklep Cp 1300/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance judgment regarding the division of co-owned property and the allocation of procedural costs. The appellants argued that the lower court incorrectly applied the law by not shifting all costs to the opposing parties, claiming they were solely responsible for the expenses. The court rejected this, ruling that under the Non-Contentious Procedure Act, each participant generally bears their own costs unless specific fault or chance is proven, and that the first-instance court correctly applied these principles to the partition case.

Legislator headnote

AI generated

Art. 35 ZNP; Art. 126 ZNP; In non-contentious proceedings, each participant generally bears their own costs, with reimbursement only possible if the other party caused them through fault or chance.

Keywords

AI generated
non-contentious procedure costs allocation partition of property principle of fault ZNP Article 35 ZNP Article 126 appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnici sami nosita stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom razdružilo solastno premoženje predlagateljic in nasprotnih udeleženk tako, da je nasprotna udeleženka A. M. pridobila lastninsko pravico na solastnih deležih na nepremičninah parc. št. ... in ..., obe vpisani v vl. št. ... k.o. O. v. in na parc. št. ... in ..., obe vpisani v vl. št. ... k.o. O. v. ter naložilo nasprotnima udeleženkama A. M. in M. P., da predlagateljici D. Š., poročeni P., v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa izplačata vrednost njenega solastnega deleža na nepremičninah ter do izplačila zneska odločilo, da ima predlagateljica na nepremičninah vpisanih v vl. št. ... in ... zakonito zastavno pravico. V zadnjem odstavku izreka je odločilo, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške tega postopka, iz naslova skupnih stroškov pa morata nasprotni udeleženki v 15 dneh nerazdelno povrniti predlagateljicama 341,33 EUR v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper odločitev o stroških postopka sta se pravočasno pritožili obe predlagateljici in uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očitata, da je napačno uporabilo določbo čl. 35 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in da bi moralo v skladu s V. odst. tega člena upoštevati, da sta stroške povzročili izključno samo nasprotni udeleženki. V pritožbi še navaja, da ni jasno ali je sodišče tudi predlagateljici štelo za udeleženki postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi del pritožbenih izvajanj, ki se nanašajo na razmišljanje pritožnic o tem, ali sta tudi predlagateljici udeleženki postopka, so za pritožbeno sodišče nerazumljiva in pritožbenemu sodišču ni jasno kaj pritožnici menita s tem. Ta postopek teče med predlagateljicama D. Š., poročeno P. in S. L. ter nasprotnima udeleženkama M. P. in A. M. V skladu z določbo člena 19 ZNP so udeleženci nepravdnega postopka tako predlagatelji kot tudi nasprotni udeleženci.

Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. Odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.

Pavšalna pritožnikova navajanja, da bi moralo sodišče vse stroške naprtiti nasprotnima udeleženkama, ker naj bi vse stroške povzročili sami, niso utemeljena in kaj takšnega ne izhaja niti iz spisa, pa tudi ne iz sklepa sodišča prve stopnje. Pritožnici v pritožbi navajata, da naj bi se nasprotni udeleženki v postopku neprimerno vedli do predlagateljic ker sta zavračali plačilo deležev, vendar pa kaj takšnega iz spisa ne izhaja, sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da je bil postopek izveden v interesu vseh udeležencev. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno uporabilo materialno pravo, določbo 35. čl. ZNP in pravilno razdelilo stroške tako, da je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Pravilno pa je uporabilo tudi določbo 126. čl. ZNP, ki v postopku za razdružitev solastnega premoženja posebej ureja stroške postopka in ki določa, da trpijo skupne stroške solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Zato je sodišče stroške cenilca gradbene stroke pravilno razporedilo glede na solastniški delež in pravilno naložilo nasprotnima udeleženkama del teh stroškov glede na to, da sta te stroške plačali predlagateljici. Sodišče prve stopnje je tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP čl.353).

Pritožnici s pritožbo nista uspeli, zato sami nosita stroške pritožbenega postopka (ZPP čl. 165 in 154).