Appeal allowed; court stops wrongful partition suit and transfers to civil court for share determination.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek poslej glasi:

"Nepravdni postopek se ustavi in se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem."

Pritožbeni stroški predlagateljice so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

[JEDRO]

Predmet nepravdnega postopka za delitev skupnega premoženja je le odločanje o delitvi predmetov, ki sodijo v skupno premoženje, ne pa tudi določitev deležev na skupnem premoženju.

Ko je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj predlagal določitev deležev na skupnem premoženju in ne delitve, bi moralo ustaviti nepravdni postopek in skleniti, da se bo postopek po pravnomočnosti sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da se na nepremičnini parc. št. ... k.o. R., ki je skupno premoženje, določi solastniški delež S. Z. in J. Z. vsakega do ? ter da sta nasprotna udeleženca dolžna v 15 dneh predlagati v zemljiški knjigi pri vl. št. ... k.o. R. vknjižbo lastninske pravice za vsakega do 1/2, sicer opravi vknjižbo sodišče na predlog predlagatelja na podlagi pravnomočnega sklepa o določitvi solastniških deležev. Zavrnilo je tudi zahtevek, da mora S. Z. predlagateljici povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pritožila predlagateljica. Navedla je, da sodišče prve stopnje neupravičeno komentira pravnomočno odločbo drugega sodišča. Noben zakon ne določa, da izvršba na nepremičnine v skupni lasti ne bi bila mogoča. Delitev nepremičnin v skupni lasti je mogoče zahtevati tako pred začetkom izvršilnega postopka kot tudi med njegovim trajanjem. Sodišče je pravilno navedlo vsebino materialnopravnih določb, vendar jih je napačno uporabilo. Določitev premoženja, ki naj se deli, kot tudi velikost deležev, če je kaj od navedenega sporno, je lahko le predmet pravdnega postopka. Nikjer pa ni določeno, da bi bila razrešitev morebiti spornih vprašanj med skupnimi lastniki procesna predpostavka za vodenje nepravdnega postopka o delitvi skupne lastnine. Ravno nasprotno, III. odstavek 118. člena ZNP izrecno določa, da nepravdno sodišče prekine nepravdni postopek in udeležence napoti na pravdo, če ugotovi, da med udeleženci obstaja spor o predmetu delitve ali velikosti deležev. V skladu z 59. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ima vsak od zakoncev na skupnem premoženju polovični delež in glede na to, da je predmet delitve nesporen, je predlagateljica utemeljeno vložila predlog za delitev nepremičnine v skupni lasti zakoncev. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni imelo podlage za zavrnitev predloga, zato je izpodbijana odločitev nezakonita. Nesmiselna je obrazložitev sodišča, da predlagateljica ni predlagala delitve skupnega premoženja. Kaj drugega kot delitev skupne lastnine, kar z drugimi besedami povedano, zajema določitev deleža posamičnega solastnika, niti ni bilo mogoče predlagati. Pa tudi, če bi bilo postopek v konkretni zadevi opraviti po pravilih pravdnega postopka, sodišče ne bi smelo predloga zavrniti, ampak bi nepravdni postopek lahko le ustavilo in bi se postopek, po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi, nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka (I. odstavek 17. člena ZNP). Predlagala je, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi oziroma spremeni.

Nasprotna udeleženca nista odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predlagateljica na podlagi določila I. odstavka 57. člena ZZZDR vložila predlog za določitev deležev na skupnem premoženju in ne predloga za delitev skupnega premoženja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožnica zmotno navaja, da njen predlog za določitev deleža skupnega lastnika na skupnem premoženju zajema tudi predlog za delitev skupne lastnine. Vsebina predloga je pomembna, saj je od nje odvisno, ali se zadeva lahko obravnava v nepravdnem postopku ali ne. ZNP in nekateri drugi zakoni izrecno določajo, katera razmerja oziroma zadeve se rešujejo v nepravdnem postopku. Če bi predlagateljica vložila predlog za delitev skupnega premoženja, bi sodišče opravilo nepravdni postopek in bi odločilo o delitvi, če med udeleženci ne bi bilo spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa bi ugotovilo, da med udeleženci obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, bi moralo prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo (130. člen ZNP v zvezi z II. in III. odstavkom 118. člena ZNP). V konkretnem primeru pa je predlagateljica zahtevala določitev deležev na skupnem premoženju, kar je sporna zadeva, ki se obravnava v pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je predmet nepravdnega postopka za delitev skupnega premoženja le odločanje o delitvi predmetov, ki sodijo v skupno premoženje, ne pa tudi določitev deležev, kar je stvar pravdnega postopka, vendar je, ob ugotovitvi, da predlagateljica ni predlagala delitve skupnega premoženja, sprejelo materialnopravno napačno odločitev, da se njen predlog zavrne. Prvostopno sodišče je namreč, kot utemeljeno navaja pritožnica, spregledalo določilo I. odstavka 17. člena ZNP, v skladu s katerim sodišče, ko ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustavi nepravdni postopek in sklene, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva za uporabo citirane določbe, je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je nepravdni postopek ustavilo in sklenilo, da se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Posledično je odločilo, da so pritožbeni stroški predlagateljice nadaljnji stroški pravdnega postopka.

V nadaljevanju postopka bo moralo pristojno pravdno sodišče najprej preveriti, ali predlog vsebuje vse obvezne sestavine, kot jih mora vsebovati tožba, da je sposobna za obravnavanje (180. člen ZPP). V kolikor bo ugotovilo pomanjkljivosti, bo moralo predlog šteti za nepopolno vlogo in postopati v skladu z določili 108. člena ZPP.