Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep I Ip 1020/2007 ECLI:SI:VSCE:2008:I.IP.1020.2007 AI generated

Court allows appeal, ruling that debt repayment facts constitute a late objection under ZIZ Art. 61(3), not Art. 58(3).

Case Number VSC sklep I Ip 1020/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the debtor's appeal, quashing the first-instance court's decision and remanding the case for a new trial. The first instance had incorrectly dismissed the debtor's objection as untimely under Article 58(3) of the Enforcement Act, while the debtor argued that facts regarding debt repayment occurred after the enforceability of the original judgment. The court determined that because the debtor's claims concerned the debt itself rather than procedural defects, they fell under Article 61(3) of the Enforcement Act, rendering the initial dismissal legally erroneous.

Legislator headnote

AI generated

3. odstavek 61. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 3. odstavek 58. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: Obvestila o dejstvih, ki se nanašajo na sam terget in nastopijo po izvršljivosti odločbe, se obravnavajo kot ugovor po izteku roke po 3. odstavku 61. člena ZIZ, ne po 3. odstavku 58. člena ZIZ.

Keywords

AI generated
Zakona o izvršbi in zavarovanju ugovor po izteku roke izvršilna sredstva razveljava sodbe nov postopek obrestna mera poravnava terjatve

Cited Legislation

AI generated
3. odstavek 61. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
3. odstavek 58. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
1. odstavek 339. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 20.06.2007, opr. št. I 41/1999 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Dolžnikovo sklicevanje na dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, in so nastopila po izvršljivosti odločbe, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati kot ugovor po izteku roka po 3. odstavku 61. člena ZIZ in ne po 3. odstavku 58. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep istega sodišča o nadaljevanju izvršbe z dne 10.04.2006, opr. št. I 99/00041, kot prepozen na podlagi 3. odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Zoper navedeni sklep je dne 28.06.2007 dolžnik vložil pravočasno laično pritožbo, v kateri je poudaril, da je bil njegov ugovor pravočasen in navedel, da je glavnico v celoti poravnal že leta 2006, in sicer mu je bil v maju in juniju 2006 od osebnega dohodka obakrat odtegnjen znesek v višini 25.000,00 SIT, v juliju in avgustu 2006 obakrat znesek v višini 30.000,00 SIT in v septembru znesek v višini 28.770,00 SIT. Prav tako je kasneje plačal še znesek v višini 158.000,00 SIT. Dolžnik je še navedel, da je upnica narobe izračunala tudi obrestno mero, saj obresti ne smejo presegati več kot 50% glavnice.

Pritožba je bila vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni izvršilni zadevi je prvostopenjsko sodišče dne 04.02.1999 izdalo sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki je postal pravnomočen dne 22.03.1999. Dne 10.04.2006 je sodišče na upničin predlog izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer rubežem dolžnikove plače. Dolžnik je dne 31.05.2006 vložil ugovor, v katerem je navedel, da je dne 29.05.2006 pravočasno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Pojasnil je, da je sicer zaposlen v podjetju K. d.o.o., ki pa ni dolžnikov dolžnik. Poudaril je, da je že poravnal glavnico v znesku 138.770,00 SIT in del obresti, skupno torej 158.000,00 SIT, upnica pa od njega neutemeljeno zahteva še oderuške obresti, saj obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, če pa je obrestna mera višja kot 50%, pa se to šteje za oderuško pogodbo. Nadalje je še pojasnil, da je v slabem socialnem položaju in priznal še neplačani upničin dolg v višini 211.649,50 SIT ter predlagal njegovo obročno odplačevanje.

Utemeljene so pritožnikove navedbe v laični pritožbi, da je je sodišče zmotno zaključilo o prepozno vloženem ugovoru, ker je dolžnik tega vložil po preteku 8 dni od vročitve sklepa z dne 10.04.2006, s katerimi smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka pri izdaji izpodbijanega sklepa. Dolžnik je v ugovoru, ko je navedel, da je poravnal terjatev v letu 2006, zatrjeval dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, to je dne 22.03.1999. Sklicevanje na ta dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in so nastopila po izvršljivosti odločbe, pa bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati kot ugovor po izteku roka po 3. odstavku 61. člena ZIZ in ne po 3. odstavku 58. člena ZIZ. Za presojanje pravočasnosti takšnega ugovora pa ni odločilna okoliščina, kdaj je bil dolžniku vročen sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Zaključek prvostopenjskega sodišča, ki je dolžnikov ugovor presojalo po 3. odstavku 58. člena ZIZ in ga kot prepoznega zavrglo, je tako nepravilen. Prvostopenjsko sodišče je nepravilno uporabilo navedeno določbo ZIZ, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, s čimer je bistveno kršilo postopek (1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 15. členom ZIZ). Zaradi navedenega je drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodilo, sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo prvostopenjsko sodišče dolžnikov ugovor presojati kot ugovor po izteku roka v skladu s 3. odstavkom 61. člena ZIZ v zvezi 56. členom ZIZ.

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker niso bili priglašeni.