Appeal allowed: execution on consumer debt suspended by business bankruptcy due to asset mass inclusion.

1. Pritožbi upnice se ugodi, sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 19.07.2007, opr. št. 0052 In 206/2007 se razveljavi.

2. Dolžnik sam trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker teče izvršba samo na nepremičnine dolžnika, ki so (po čl. 104/4 ZPPSL), z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika (zaradi načela koncentracije in prirejenosti upnikov v stečajnem postopku), postale del stečajne mase, njihova prodaja v predmetnem izvršilnem postopku ni več možna in so posledice stečaja povzročile nastop okoliščine, ki predstavlja oviro za nadaljevanje predmetne izvršbe. Zato bo sodišče moralo upnika pozvati, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe (z drugimi izvršilnimi sredstvi ali na druge predmete izvršbe, ki niso del stečajne mase).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zaradi dne 26.06.2007 začetega stečajnega postopka zoper dolžnika prekinilo izvršbo, ki je bila zoper dolžnika dovoljena s sklepom dne 13.06.2007, opr. št. In 206/2007, na podlagi 2. odstavka 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL).

Zoper navedeni sklep se je upnica dne 20.08.2007 pravočasno pritožila brez navedbe pritožbenih razlogov. Predlagala je, da drugostopenjsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek ter ji prizna priglašene stroške pritožbenega postopka. V pritožbi je navedla, da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za prekinitev postopka. Terjatev, ki se izterjuje, temelji na pogodbi o dolgoročnem kreditu in ne gre za gospodarsko terjatev. Dolžnik je pri sklepanju te pogodbe nastopal kot fizična oseba – potrošnik izven okvira opravljanja gospodarske dejavnosti in ne kot gospodarski subjekt – samostojni podjetnik. Za predmetno terjatev zaradi navedenega ne veljajo določbe o stečaju in je potrebno njeno poplačilo v izvršilnem postopku do celote. Zato je bila odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je prekinilo izvršbo, nepravilna.

Pritožba je bila vročena dolžniku, ki je nanjo podal dva odgovora. Dne 13.03.2007 je podal odgovor po pooblaščencu, dne 14.06.2007 pa še odgovor po pooblaščencu kot s.p. - v stečaju. V obeh odgovorih je dolžnik smiselno enako poudaril, da v dolžnikovo stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, torej tudi premoženje, ki ga ima dolžnik kot fizična oseba. Za stečaj samostojnega podjetnika pa veljajo enaka pravila kot za stečaj pravnih oseb, zato je razlika med posledicama zaključka obeh stečajnih postopkov samo v tem, da nekdanji samostojni podjetnik po zaključku stečaja še vedno živi kot fizična oseba, medtem ko pravna oseba z zaključkom stečajnega postopka preneha. Zaradi tega je v skladu z načelom koncentracije in pravila o prirejenosti upnikov individualna izvršba na premoženje stečajnega dolžnika prepovedana. Dolžnik je tudi pritrdil upnikovim trditvam, da gre za osebno terjatev.

Pritožba je utemeljena.

K 1. točki izreka tega sklepa

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je zaradi začetka stečajnega postopka zoper dolžnika v skladu z 2. odstavkom 111. člena ZPPSL potrebno prekiniti izvršbo, je nepravilen. Določba 111. člena ZPPSL v 1. odstavku res določa, da od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, v 2. odstavku pa, da se takšni postopki za zavarovanje in izvršbo, ki so v teku, prekinejo, vendar pa citirana določba (2. odstavek 111. člena ZPPSL) v konkretnem primeru ne pride v upoštev, saj gre za terjatev, ki ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnika kot samostojnega podjetnika, ampak gre za tako imenovano osebno terjatev do dolžnika kot fizične osebe, kar med strankama niti ni bilo sporno. Začeti stečajni postopek zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika tako nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik. Zato ni pogojev za prekinitev izvršbe, ki teče zaradi izterjave osebne (neposlovne) terjatve in ki je bila dovoljena proti dolžniku kot fizični osebi in ne proti dolžniku kot samostojnemu podjetniku. Glede na to, da pa v predmetnem postopku (glede na dovoljena sredstva in predmete izvršbe) teče izvršba samo na nepremičnine dolžnika, ki so (po določbi 4. odstavka 104. člena ZPPPSL) z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika postale del stečajne mase in zato (zaradi načela koncentracije in prirejenosti upnikov v stečajnem postopku) njihova prodaja v predmetnem izvršilnem postopku ni več možna, so posledice stečaja povzročile nastop okoliščine, ki predstavlja oviro za nadaljevanje predmetne izvršbe. Zato bo sodišče moralo upnika pozvati, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe (z drugimi izvršilnimi sredstvi ali na druge predmete izvršbe, ki niso del stečajne mase).

Glede na navedeno so pritožbeni očitki, ki smiselno zatrjujejo, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo 2. odstavek 111. člena ZPPSL, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, utemeljeni in je prvostopenjsko sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa bistveno kršilo postopek - 1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Zato je drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodilo in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K 2. točki izreka tega sklepa

Glede na izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje in upnikov uspeh s pritožbo, dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (6. odstavek 38. člena ZIZ). Upnik je kot svoje pritožbene stroške priglasil stroške sodne takse za pritožbo. Ker taksna obveznost ne obstaja, je pritožbeno sodišče štelo, da pritožbenih stroškov ni priglasil ter zato o njih ni odločalo.