Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep I Ip 163/2007 ECLI:SI:VSCE:2008:I.IP.163.2007 AI generated

Appeal dismissed; debtor lost right to rent due to missing 60-day request deadline under enforcement law.

Case Number VSC sklep I Ip 163/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered eviction from the sold property. The debtor argued that losing their home due to a small debt was unreasonable, but failed to request the statutory right to rent the property as a tenant. The court ruled that this right expires if not formally requested within 60 days of receiving the enforcement order, a deadline the debtor missed.

Legislator headnote

AI generated

Art. 192 II ZIZ; Art. 210 ZIZ: A debtor residing in a sold property loses the right to rent it as a tenant if they fail to submit a request to retain this right within 60 days of receiving the enforcement order.

Keywords

AI generated
enforcement order right to rent eviction deadline property sale statutory limitation tenant rights enforcement law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. 2 izreka sklepa.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker dolžnik ni v roku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi predlagal, da obdrži pravico do najema stanovanja na nepremičnini (dražbeni narok se je vršil po tem roku), se je po izročitvi nepremičnine kupec dolžan izseliti iz prodane nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. 0052 In 134/2006 z dne 14.1.2008 odločilo:

da se nepremičnine s parc. št. ..., vpisane pri vl. št. ...k.o. B. izročijo kupcu T. J., L. ..., C. in se po pravnomočnosti tega sklepa pri nepremičnini, vpisani v vl. št. ... k.o. B. vpiše lastninska pravica na osebo J. T., L. ..., C., EMŠO ..., do ... celote (1. tč. izreka) in da se je dolžnik dolžan izseliti iz hiše ter nepremičnine iz tč. 1 izreka prazne oseb in stvari v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa izročiti kupcu J. T. v posest (2. tč. izreka).

Dolžnik je z laično pritožbo pravočasno izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje pod 2. tč. izreka sklepa prve stopnje. V pritožbi je navajal, da je nelogično in nerazumno, da bi zaradi izterjave 81,04 EUR izgubil pravico do stalnega bivališča in postal brezdomec, ne razpolaga z nobeno drugo nepremičnino ali možnostjo prebivanja, to dejstvo je bilo vsem vpletenim znano in bi lahko za poravnavo dolga uporabili tudi druge nepremičnine ali kakorkoli drugače zadevo razrešili. Dolg je nastal v času delitve premoženja, ko zadeve glede lastništva in deležev niso bile znane in dokler ni bil obveščen o pripadajočem deležu, ni prevzemal odgovornosti za poravnavo stroškov. Dela se mu velika krivica, saj je bil zaveden in morda kdaj v zmoti dovolil več, kot bi smel. Pritožbenega predloga ni podal.

Upnik je v odgovoru na pritožbo navajal, da je pritožbo oceniti kot prošnjo za odlog izselitve, o katerem naj odloči sodišče.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča gre nedvomno za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v 2. tč. citiranega sklepa.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče ugotovilo dejstva:

da je sklep o domiku postal pravnomočen 14.12.2007,

da je kupec v roku položil kupnino, zato je sodišče odločilo o izročitvi nepremičnine kupcu in vknjižbi lastninske pravice,

da je bil predmet izvršbe objekt, v katerem stanuje dolžnik,

da v sklepu o izročitvi sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz kupcu izročene nepremičnine,

da se je dolžnik dolžan izseliti in izprazniti ter izročiti nepremičnine kupcu v roku 90 dni.

Dolžnik v pritožbi ne izpodbija po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, v pritožbi pa tudi ne navaja, da je kdajkoli v tem izvršilnem postopku uveljavljal predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja v primeru prodaje nepremičnin. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tudi iz tega sodnega spisa ne izhaja podatek, da bi dolžnik takšen predlog kdajkoli uveljavljal.

V skladu z določbo 210. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, bi dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani nepremičnini, imel pravico stanovati v nepremičnini kot najemnik še 3 leta od dneva prodaje dalje, če bi predlagal, da obdrži pravico do najema stanovanja na nepremičnini, to pa bi moral predlagati v roku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi, če se je dražbeni narok vršil pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.

Glede na navedeno, dolžnik takšnega predloga nikoli ni podal, tega ne zatrjuje niti v pritožbi, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, temelji pa na določbi II. odst. 192. čl. ZIZ.

Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Upnikov odgovor na dolžnikovo pritožbo ni prispeval k odločitvi o utemeljenosti dolžnikove pritožbe, zato so njegovi priglašeni stroški pritožbenega postopka nepotrebni za postopek in jih mora trpeti sam (I. odst. 165. čl. ZPP v zv. s I. odst. 355. čl. ZPP).