Appeal dismissed because the court's order for an advance fee is a procedural ruling, not a final decision subject to appeal.

Pritožba upnikov se zavrže.

Upniki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenitev sodnega cenilca je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča ni pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče upnikom naložilo v plačilo predujem za sodnega cenilca v višini 1.500,00 EUR v roku 15 dni, sicer bo sodišče izvršbo na nepremičnine ustavilo.

Zoper takšen sklep so se pritožili upniki, zastopani po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov, torej zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter predlagali, da pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep prvostopnega sodišča ter mu naloži, da ponovno določi višino predujma za sodnega cenilca. V pritožbi so navajali, da je Okrajno sodišče v Žalcu s sklepom dne 30.10.2006 združilo tri izvršilne zadeve upnikov pod enotno opr. št. In 147/2004 in da so upniki za poplačilo svoje terjatve kot predmet izvršbe predlagali prodajo dolžnikovih nepremičnin in sicer nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k. o. Ž., vl. št. ... k. o. Ž. in vl. št. ... k. o. P. in posledično tudi ugotovitev vrednosti teh nepremičnin in prodajo nepremičnin. Prvostopno sodišče je na podlagi II. odst. 38. čl. ZIZ sklenilo, da mora upnik plačati predujem, predujem v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, pri tem pa očitno spregledalo dejstvo, da bo sodni izvedenec izdelal le eno izvedensko mnenje za tri nepremičnine, ki ležijo v neposredni bližini. Poudarili so, da nastajajo upnikom zaradi izvršilnega postopka visoki stroški, ki jih morajo najprej kriti sami in je zato odločitev sodišča, da morajo plačati predujem v znesku 1.500,00 EUR nepravilna, pretirana in ne predstavlja korektne višine predujma in je prav tako v nasprotju z ustaljeno sodno takso (verjetno prakso). Upoštevajoč osebne dohodke upnikov predstavlja tako določena višina predujma zanjo previsoko obremenitev, tako so upniki poudarili, da je določen predujem v višini 1.500,00 EUR pretirano visok in ne predstavlja korektne višine predujma ter izpostavili tudi, da imajo glede na število izvršilnih predlogov še ogromne izvršilne stroške in v kolikor bi se po izvedbi dokazov izkazalo, da založeni predujem ne zadošča za pokritje nastalih stroškov, lahko sodišče upnike pozove na založitev manjkajočega zneska predujma. Upniki so zaznamovali tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni dovoljena.

Izpodbijani sklep prvostopnega sodišča z dne 01.10.2007 je sklep procesnega vodstva, v smislu določila 14. tč. I. odst. 270. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj je z njim prvostopno sodišče upniku določilo in naložilo v plačilo predujem za izvedbo cenitve potrebno za ugotovitev vrednosti nepremičnine (čl. 178 in 179 ZIZ). Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njim odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje tako ni vezano in jih lahko spremeni, če ne služijo več svojemu namenu. Zaradi takih značilnosti se tovrstni sklepi ne morejo izpodbijati s posebnim pravnim sredstvom – s pritožbo, kot izhaja tudi iz III. odst. 270. čl. ZPP, ki ga je potrebno subsidiarno uporabiti tudi v izvršilnem postopku (čl. 15 ZIZ). Ker zakon tako zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z določitvijo o glavni stvari. Iz III. odst. 343. čl. ZPP izhaja, da je pritožba nedovoljena, med drugim tudi, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, pri tem pa ni pomembno dejstvo, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.

Pritožbeno sodišče je zato, upoštevaje 1.tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ, zavrglo pritožbo upnikov kot nedovoljeno.

Sicer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno pripomniti, da je iz listin v spisu razvidno, da bo v tem postopku potrebno opraviti cenitev tako kmetijskih kot stavbnih zemljišč, kar izhaja tudi iz odredbe, pripete k listini številki 50 spisa, kar zagotovo vpliva na višino stroškov cenitve.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določilu I. odst. 165. čl. v zvezi s čl.154 ZPP in s čl. 15 ZIZ. Ker upniki s svojo pritožbo niso bili uspešni, so dolžni sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka.