Court dismisses summary warning for assault, acquitting defendant due to missing legal elements in the charge description.

Pritožbi obdolženčevih zagovornikov se ugodi in izpodbijani sklep o sodnem opominu s p r e m e n i tako, da se obdolženega J.C. iz razloga po 1.tč. 358.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je ob približno 17.45 uri na K. v bližini stanovanjskega bloka na S. napadel I.Š. ter ga s pestjo štirikrat udaril in sicer dvakrat v čelo, enkrat v levo lice in enkrat v desno rame,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ.

Po 3.odst. 96.čl. ZKP mora zasebni tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6.tč. 2.odst. 92.čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke ter nagrada njegovih zagovornikov s tem, da se povprečnina odmeri na 400 EUR.

Zasebnega tožilca se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

[JEDRO]

Čeprav pravna opredelitev navaja kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ, bi torej bilo moč sklepati, da je bil zasebni tožilec zaradi prejetih udarcev razžaljen, vendar pa tega očitka v opisu dejanja ni in ga pravna opredelitev kaznivega dejanja ne more nadomestiti. Zakonska označba kaznivega dejanja je namreč le posledica opisa dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki in obratna razlaga, da bi se glede na zakonsko označbo sklepalo na obstoj zakonskih znakov v opisu dejanja, ne more biti sprejemljiva.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v S. je z izpodbijano sodbo obd. J.C. na podlagi 61.čl. KZ izreklo sodni opomin zaradi storjenega kaznivega dejanja razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ. Po 1.odst. 95.čl. ZKP je obdolžencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5.tč. 2.odst. 92.čl. ZKP ter na 300 EUR odmerjeno povprečnino, zasebnega tožilca pa je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. S sklepom z dne 19.06.2007 pa je sodbo popravilo tako, da se namesto sodbe glasi sklep o sodnem opominu.

Zoper sklep o sodnem opominu se pritožujejo obdolženčevi zagovorniki in sicer uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev materialnega prava. Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe oziroma, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Strinjati se je potrebno z obdolženčevimi zagovorniki, ko navajajo, da iz opisa dejanja ne izhajajo zakonski znaki obdolžencu očitanega mu kaznivega dejanja. Obdolžencu se namreč očita, da je obravnavanega dne napadel zasebnega tožilca in ga štirikrat udaril v čelo, enkrat v levo lice in enkrat v desno rame, ne navaja pa se, katere zakonske znake kaznivega dejanja naj bi s tem uresničil. Čeprav pravna opredelitev navaja kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ, bi torej bilo moč sklepati, da je bil zasebni tožilec zaradi prejetih udarcev razžaljen, vendar pa tega očitka v opisu dejanja ni in ga pravna opredelitev kaznivega dejanja ne more nadomestiti. Zakonska označba kaznivega dejanja je namreč le posledica opisa dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki in obratna razlaga, da bi se glede na zakonsko označbo sklepalo na obstoj zakonskih znakov v opisu dejanja, ne more biti sprejemljiva. Resnici na ljubo je potrebno poudariti, da navedene pomanjkljivosti ni moč pripisati zasebnemu tožilcu, saj je ta v tožbi pravilno navedel zakonski znak razžalitve, ko je v opisu dejanja zapisal, da je obdolženec razžalil zasebnega tožilca, vendar pa sodišče prve stopnje tega očitka v izpodbijanem sklepu o sodnem opominu ni povzelo. Navedene pomanjkljivosti sedaj tudi ni več možno odpraviti, saj se je pritožil le obdolženec in bi sodišče v primeru razveljavitve sklepa, bilo vezano na prepoved iz 385.čl. ZKP tako, da manjkajočega zakonskega znaka v opis dejanja ne bi bilo več dopustno dodati. Zato je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da dejanje tako kot je opisano ni kaznivo, kar predstavlja kršitev kazenskega zakona po 1.tč. 372.čl. ZKP, pritožbi obdolženčevih zagovornikov ugodilo in izpodbijani sklep o sodnem opominu na podlagi 2.odst. 450.čl. v zvezi s 1.odst. 394.čl. ZKP spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1.tč. 358.čl. ZKP, oprostilo obtožbe. Glede na sprejeto odločitev pa se tudi ni moglo spuščati v vsebinsko utemeljenost ostalih pritožbenih navedb.

Ker zasebni tožilec v postopku ni uspel, mora povrniti stroške kazenskega postopka, kot izhaja iz izreka te sodbe. Posledica izreka oprostilne sodbe pa je tudi napotitev zasebnega tožilca s svojim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.