Appeal dismissed; land registry court must correct erroneous deletions of mortgage rights under ZZK-1 even after inheritance.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor A.K. kot neutemeljen in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 22.11.2005, s katerim je ta dovolila popravo vpisa v vl.št. k.o. Š., na podlagi sklepa z dne 04.03.2003 tako, da se vknjiži izbris zastavnih pravic last Đ.K. do ?, in pod dn. št. last Đ.K. do 1/1. Na podlagi tega sklepa izvršilnega sodišča so se namreč v zemljiški knjigi napačno izbrisale zastavne pravice tudi deležu, katerega solastnik do ? je bil J.S., torej v celoti, in ne samo pri solastninskem deležu dolžnice iz izvršilne zadeve Đ.K.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec A.K. po pooblaščencih zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je navedba, da je nasprotni udeleženec vedel, da je njegov solastninski delež obremenjen z zastavno pravico, čisto ugibanje in špekulacija. Če se je sodišče prve stopnje že ukvarjalo s tem dejstvom, bi moralo biti vsaj toliko dosledno, da bi vsaj izvedlo kakšen dokazni postopek in morebiti zaslišalo nasprotnega udeleženca, ne pa da ugotavlja dejstva brez da bi izvedlo kakršenkoli dokazni postopek. Pritožnik opozarja, da je In sklep postal pravnomočen in izvršljiv in morebitnih napak ni mogoče sanirati z izdajo popravnega sklepa. Takšno ravnanje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se posega v pravnomočno razsojeno stvar, ki ni bila nikoli razveljavljena ali spremenjena z uporabo pravnih sredstev. Iz sklepa opr.št. In jasno izhaja, da se pri zemljiškoknjižnem vložku št. k.o. Š. izbrišejo vpisane pravice in bremena v C listu, nadalje pa so navedene še Dn.št. Kršen je bil tudi 2.odst. 201.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa zaslišati osebe, če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za te osebe. Prav nobenega dvoma ni, da ima pomota pri vpisu pravne posledice za vlagatelja pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 86.čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi in v takem primeru hkrati dovoli po uradni dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke. Enako kot zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke zemljiškoknjižno sodišče opravi tudi izbris zaznambe sklepa o izvršbi in hipoteke šele na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi oziroma ustavitvi izvršbe (člen 90 ZZK-1).

Izvršilno sodišče je zemljiški knjigi dostavilo pravnomočen sklep In z dne 04.03.2003, s katerim je odločilo, da se pri zemljiškoknjižnem vložku št. k.o. Š., izbrišejo vpisane pravice in bremena v C listu: pod dn.št. in se izbriše vknjižba zastavne pravice za zavarovanje denarne terjatve za Đ.K., pod dn. št. vknjižba zastavne pravice za zavarovanje denarne terjatve, pod dn.št. zaznamba sklepa o izvršbi, pod dn.št. vknjižba zastavne pravice in pod dn.št. zaznamba sklepa o izvršbi. Iz navedenega sklepa povsem jasno izhaja, da je izvršilno sodišče odločilo, da se izbrišejo vpisane pravice in bremena, torej vknjižba zastavne pravice za zavarovanje denarne terjatve le za Đ.K.

Pritožniku je treba pojasniti, da je sklep izvršilnega sodišča pravnomočen in izvršljiv in je v sklepu jasno navedeno, da se izbrišejo zastavne pravice, kolikor se nanašajo na Đ.K., in ne držijo trditve v pritožbi, da je zemljiškoknjižno sodišče napake izvršilnega sodišča saniralo z izdajo popravnega sklepa in poseglo v stvar, o kateri je bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je pritožniku že pojasnilo, da je iz sklepa izvršilnega sodišča razvidno, katere pravice in bremena se izbrišejo in sicer le zastavne pravice za Đ.K.

Solastnik navedene nepremičnine do ? je bil J.S. in je bil njegov delež po podatkih zemljiške knjige obremenjen z zastavnimi pravicami prej, preden je njegov delež po sklepu o dedovanju z dne 30.11.1993, opr. št. D, podedoval A.K. Nepremičnina, ki jo je podedoval po J.S., je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.

V obravnavanem primeru se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom po sklepu izvršilnega sodišča, saj zemljiškoknjižno sodišče glede opravljenih izbrisov ni izdalo posebnega sklepa. Zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in so bili izpolnjeni pogoji za popravo vpisa. 2.odst. 201.čl. ZZK-1 določa, da če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati. Zemljiškoknjižno sodišče res ni zaslišalo nasprotnega udeleženca A.K., v razlogih izpodbijanega sklepa pa je pojasnilo, da so bile vse nejasnosti nasprotnemu udeležencu poznane, saj so bile njegove nepremičnine obremenjene z zastavno pravico že v času, ko jih je podedoval in bo zemljiškoknjižno sodišče ponovno vpisalo le tiste pravice, ki so bile pomotoma izbrisane.

Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nobene uradoma upoštevne kršitve (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravnem postopku in 120. čl. ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep ter hkrati odločilo še o izbrisu zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu (2. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).