Court dismisses appeal for child support costs ruling jurisdiction based on case value under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's protest against the first-instance court's decision declaring the case inadmissible due to lack of jurisdiction. The appellant argued that disputes regarding child support fall under the jurisdiction of district courts, but the court determined the claim was actually a property dispute under Article 133 of the Marriage and Family Relations Act. Consequently, jurisdiction was correctly assigned to the lower court based on the claim's value of 2,430 EUR, which falls within its statutory limits.
Legislator headnote
AI generatedArticle 133 of the Marriage and Family Relations Act; Article 30 and 32 of the Act on Civil Procedure: A claim for reimbursement of expenses incurred for child care constitutes a property dispute where jurisdiction is determined by the value of the subject matter, not the underlying family law relationship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Gre za zahtevek na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in kot tak premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih se določi po vrednosti spornega predmeta.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v K. ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za stvarno nepristojno v tej zadevi, saj gre za premoženjski spor, ki spada v pristojnost okrajnih sodišč. Vrednost spora je namreč 2.430 EUR (582.325,00 SIT).
Zoper sklep se pritožuje tožnica in v pritožbi navaja, da gre za spor o preživljanju mladoletnega skupnega otroka pravdnih strank. Sodišče je napačno uporabilo 3. točko 2. odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj spadajo spori o zakonitem preživljanju v stvarno pristojnost okrožnih sodišč.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba sicer pravilno navaja, da spadajo spori o zakonitem preživljanju v stvarno pristojnost okrožnih sodišč, vendar v obravnavani zadevi ne gre za spor o zakonitem preživljanju. Tožnica namreč zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela s preživljanjem mladoletne hčere A.M. v času pred vložitvijo tožbe zaradi varstva, vzgoje in preživljanja otroka. Gre torej za zahtevek na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in kot tak premoženjskopravni spor.
Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V tej zadevi tožnica toži na plačilo 2.430 EUR, kar pomeni, da gre za stvarno pristojnost okrajnega sodišča (30. člen ZPP). Odločitev prvostopnega sodišča je zato pravilna. Pritožbeno sodišče je sklep preverilo še z vidika kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker teh ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365.
člena ZPP).