Appeal allowed; court remands land registry case for correction of missing document copy under ZZK-1.146.2.

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega referenta r a z v e l j a v i t a ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Zaznamba zavrnitve vpisa se izbriše in ponovno vpiše plomba.

[JEDRO]

Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je torej prav tista listina, glede katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj predlogu ni priložil niti v prepisu in zaradi česar ni zadostil pogojem za vpis. Če ta ugotovitev drži, pa bi moralo sodišče postopati po 2. odst. 146. čl. ZZK-1, ki določa, da v primeru, ko procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oz. popravi in določi rok za popravo oz. dopolnitev.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je po referentu izdalo sklep, s katerim je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog, naj se na podlagi notarskega zapisa sporazuma o ustanovitvi hipoteke z dne 12.7.2005 vknjiži hipoteka in zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri stanovanju v površini 28,35 m? in kleti v površini 4 m? in parceli št. 1631/2 in 1631/3 k.o. D. Ugotovljeno je bilo, da nepremičnina v notarskem zapisu ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Ugovor notarja proti odločitvi zemljiškoknjižnega referenta je bil zavrnjen z izpodbijanim sklepom z dne 9.1.2007. V njem je bilo opozorjeno, da bi moral predlagatelj, ker v času sestave notarskega zapisa zastavljene nepremičnine niso bile vpisane v zemljiško knjigo, priložiti pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim oz., če je ta pogodba že v zbirki listin zaradi drugega zemljiškoknjižnega postopka, priložiti prepis listine in navesti oznako zbirke, pod katero je vložen izvirnik.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki meni, da je sodišče prve stopnje preozko razlagalo Zakon o zemljiški knjigi. Navaja, da je na samem predlogu za vpis hipoteke pod točko A med prilogami navedel listine, ki so podlaga predlaganemu vpisu in tudi št., pod katero se nahajajo. Poleg tega bi moralo sodišče tovrstne obremenitve, kot je hipoteka, po uradni dolžnosti vpisati že ob prvem vpisu zastavljene nepremičnine v zemljiško knjigo, torej bi moralo samo povezati vse elemente vknjižbe. Predlagatelj še navaja, da vztraja pri vseh navedbah, ki jih je podal že v svojem ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta.

Pritožba je utemeljena.

Ker je pritožba samostojno pravno sredstvo, mora pritožnik vse tiste razloge, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, v pritožbi izrecno obrazložiti. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s tistimi razlogi, s katerimi je pritožnik sicer argumentiral svoj ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, a jih v pritožbi ne utemeljuje izrecno.

Že to, kar pritožnik navaja, pa po oceni pritožbenega sodišča kaže na utemeljenost pritožbe. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena kopija prvega ponovnega odpravka notarskega zapisa Sporazuma o ustanovitvi hipoteke in nato prvi ponovni odpravek v izvirniku, navedeno pa je bilo še, da naj bi bil original v zbirki listin pod Dn. 5726/2006 (verjetno Dn. 5726/2005). Kaj naj bi bila ta listina, sicer v predlogu ni bilo izrecno navedeno, iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa pa izhaja, da naj bi se nahajala v zbirki listin pod Dn. št. 5726/2005. Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, je torej prav tista listina, glede katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj predlogu ni priložil niti v prepisu in zaradi česar ni zadostil pogojem za vpis. Če ta ugotovitev drži, pa bi moralo sodišče postopati po 2. odst. 146. čl. ZZK-1, ki določa, da v primeru, ko procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oz. popravi in določi rok za popravo oz. dopolnitev. Sodišče bi torej moralo predlagatelju naložiti, da priloži ustrezni prepis listine, ki naj bi bila v izvirniku že v zbirki listin zemljiškoknjižnega sodišča ter da naj navede oznako zbirke listin, pod katero je izvirnik vložen. Če je namreč predlagatelj z ustrezno zemljiškoknjižno listino že razpolagal v trenutku, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, ne bo prišlo do kršitve vrstnega reda vpisa, kljub temu da predlogu prepis listine ni bil priložen.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in zemljiškoknjižnega referenta razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje, da opravi postopek po 146.čl ZZK-1, hkrati pa odredilo še izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).