Appeal allowed; inheritance declaration is declarative, not decisive, requiring new determination of heirs.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Za ugotovitev kdo so dediči ni odločilen sklep o dedovanju, ker gre za odločbo deklarativne narave. Če pa je zapuščinski postopek končan, se iz njega vidi, kdo so dediči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se pravdni postopek v gornji zadevi nadaljuje z dedičema po pokojni toženki L.Z., to pa sta M.G. in S.Ž.

M.G. in S.Ž. sta se proti temu sklepu pritožila po pooblaščenki. V pritožbi navajata, da nista dediča po pokojni L.Z., kar bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo iz spisa Okrajnega sodišča v K. V zapuščinskem postopku sta se dedovanju odpovedala. Zato niso izpolnjeni pogoji za poziv na prevzem postopka. Predlagata razveljavitev sklepa in uveljavljata povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Po 208. čl. ZPP se postopek nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko sodnik te osebe povabi, naj to storijo. Pogoj za nadaljevanje postopka je torej, da se ve, kdo so dediči, ali kdo je skrbnik zapuščine. Za ugotovitev kdo so dediči ni odločilen sklep o dedovanju, ker gre za odločbo deklarativne narave. Če pa je zapuščinski postopek končan, se iz njega vidi, kdo so dediči. V konkretni zadevi zapuščinsko sodišče ni izdalo sklepa o dedovanju. Zapuščinsko zadevo je formalno končalo z izdajo sklepa, da zapuščinske obravnave ne bo opravilo (spis Okrajnega sodišča v K.). Zakaj je tako odločilo, iz podatkov zapuščinskega spisa ni mogoče ugotoviti. Ker je bila zapustnica vpisana kot lastnica nepremičnine, bi moralo o zapuščini odločiti s sklepom o dedovanju. Zato gre za preuranjeno odločitev, podatki zapuščinskega spisa pa tudi niso takšni, da bi utemeljevali odločitev izpodbijanega sklepa. V spisu je vloga pooblaščenke pritožnikov, da se odpovedujeta dedovanju po pok. L. Z. Zato je ob takšnih podatkih zapuščinskega spisa moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi obeh pritožnikov in sklep o nadaljevanju postopka s pritožnikoma kot dedičema pok. toženke razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek.

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zanesljivo ugotoviti, kdo je dedič po pok. toženki. Namesto umrle stranke namreč vstopi ex lege na njeno mesto dedič. Če dedič ni znan, se v zapuščinskem postopku lahko postavi tudi začasni skrbnik zapuščine (člen 131 ZD in člen 192 ZD) in se v takem primeru postopek nadaljuje s skrbnikom zapuščine. Sklep o nadaljevanju postopka se bo zato lahko izdal šele, ko se bo pojasnilo, kdo so dediči zapuščine ali ko bo zapuščini postavljen skrbnik. Zapustnica je po podatkih zapuščinskega spisa v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine, zapuščinsko sodišče bo zato moralo postopek končati z izdajo sklepa o dedovanju. Zapuščinski postopek se vodi po uradni dolžnosti (člen 164 ZD), zato ne more ostati nedokončan, če obstaja zapuščina iz nepremičnin. Po členu 203 ZD lahko zapuščinsko sodišče odloči, da se ne bo opravila zapuščinska obravnava samo, če po zapustniku ni premoženja ali če so samo premičnine, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave.

Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov moralo slediti utemeljenim pritožbenim navedbam, da dosedanji podatki ne dajejo podlage za sklepanje, da sta pritožnika dediča pok. toženke, izpodbijani sklep je zato razveljavilo po 3. odst. 365. člena ZPP in vrnilo zadevo v nov postopek.

Ker je sklep o nadaljevanju postopka razveljavilo, je odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.