Court dismisses debtor's appeal against enforcement order based on unexplained creditor claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against a first-instance court order rejecting an objection to enforcement based on a credible document. The debtor argued that the first court prejudged the case by dismissing vague claims without allowing further evidence, while the creditor relied solely on an invoice. The court ruled that the debtor's lack of documentation does not invalidate the creditor's claim, which was sufficiently proven by the invoice, and that the first court correctly rejected the unexplained objection under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. člen; 61. člen; 5. odst. 62. člen; 23. člen; 15. člen; 365. člen Zakona o pravdnem postopku: An objection to enforcement based on the absence of a claim in the debtor's records is inadmissible if the creditor has sufficiently proven the existence of the debt through a credible document, and the first-instance court is not required to evaluate unsubstantiated or vague objections.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dejstvo, da upnikova terjatev ne izhaja iz dolžnikove dokumentacije samo po sebi ne predstavlja, da bi bila ta terjatev neutemeljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, potem, ko je ugotovilo, da ta ni obrazložen.
Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik in smiselno predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo obrazložitvijo prejudiciralo izid eventuelne pravde s tem, ko je ocenilo, da so dolžnikove navedbe zgolj pavšalne in nekonkretizirane. Očitno sodišče dvomi v resničnost po dolžniku zatrjevanih dejstev. Ta je sklepu o izvršbi utemeljeno ugovarjal v upanju, da bo prišlo do naroka, kjer bo moč zadeve tudi dokazati.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 53. člena, 61. člena in 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po navedenih zakonskih določbah mora namreč sodišče prve stopnje ugovor, če ta ni obrazložen zavrniti. Prav za tak ugovor pa gre tudi v obravnavanem primeru. V ugovoru, ki ga je presojalo sodišče prve stopnje je dolžnik navedel zgolj to, da iz njegove dokumentacije ne izhaja nikakršna upnikova terjatev. Trdil pa je še, da upnik tudi ni priložil nikakršnega dokazila o opravljeni storitvi oz. prodaji blaga.
Sodišče je še zaprosil, da upnika pozove k dopolnitvi dokumentacije, da bi jo dolžnik lahko preveril in uskladil s svojo. Ob tako podanem ugovoru pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko dolžnik pravnega razmerja z upnikom niti ne zanika. Dejstvo, da upnikova terjatev ne izhaja iz dolžnikove dokumentacije samo po sebi ne predstavlja, da bi bila ta terjatev neutemeljena. Zato je taka trditev pravno neupoštevna. Ker se glede na določila 23. člena ZIZ izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, upnik pa je svojo terjatev dokazal z računom, mu v tej fazi postopka drugih dokazil niti ni bilo potrebno predložiti.
Obstoj svoje terjatve je namreč v zadostni meri izkazal s predložitvijo računa. To pa pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ob takih pavšalnih in nekonkretiziranih ugovornih navedbah dolžnikovega ugovora ni bilo mogoče oceniti drugače kot, da je ta neobrazložen. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).