Appeal against inheritance ruling dismissed for non-heir but allowed for heirs regarding disputed estate scope.

Pritožba F.Ž. se zavrže.

Pritožbi D. in M.U.Ž. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

[JEDRO]

220. člen ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, torej tudi še v pritožbi lahko podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na 3. odstavek 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Določba 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD o nedovoljenosti navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov tako v zapuščinskem postopku ne pride v poštev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine in za dedinjo razglasilo zapustnikovo hčerko M.L..

Zoper sklep se pritožujejo D.Ž. in M.U.Ž., ki sta zapustnikova vnuka, in F.Ž. kot žena pokojnega zapustnikovega sina M.Ž.. Navajajo, da je sodišče prve stopnje prezrlo, kdo je upravičen do dedovanja. Pokojni je imel sina M.Ž., dediči po njem so žena F. in otroka D. in M.. F.Ž. ni bila vabljena kot dedinja, čeprav bi morala biti na podlagi vstopne pravice. Sodišče ni upoštevalo določb Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Dedinja je zamolčala, da sta pokojnik in njegova pokojna žena M.Ž. v letu 1986 sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je M.Ž. kot prevzemnik zavezal, da bo skrbel za oba preživljanca. M.Ž. je umrl, obveza pa je bila prenesena na D., M. in F.Ž.. Premoženje, ki ga je sodišče štelo v zapuščinsko maso, ni predmet dedovanja. O tem obstoji spor. Dedinja je to zamolčala. O tem teče pravda P .../2007 Okrožnega sodišča v Krškem.

Pritožba F.Ž. ni dovoljena, pritožba D. in M.U.Ž. pa je utemeljena.

O pritožbi F.Ž.:

Kot izhaja iz spisa in iz pritožbenih trditev, je zapustnikov sin M.Ž. umrl pred zapustnikom, F.Ž. pa je njegova žena. Po vstopni pravici sta dediča le njegova otroka, ne pa tudi žena (12. člen Zakona o dedovanju – ZD). Njeno pritožbo je bilo zato treba zavreči, ker ni dedinja po zapustniku in zato nima pravice pritožiti se zoper sklep o dedovanju (3. odstavek 343. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi D.Ž. in M.U.Ž.:

220. člen ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, torej tudi še v pritožbi lahko podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na 3. odstavek 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Določba 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD o nedovoljenosti navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov tako v zapuščinskem postopku ne pride v poštev.

Upoštevaje gornje določbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer po podatkih, s katerimi je razpolagalo, sodišče prve stopnje pravilno odločilo, odločitev pa je napačna le glede na nova dejstva, uveljavljana v zapuščinskem postopku. Dediča D.Ž. in M.U.Ž. sta bila pravilno vabljena in sodišče je pravilno odločilo o njuni pravici na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, tako da so pritožbeni očitki v zvezi s postopkom pri sodišču prve stopnje neutemeljeni. Tudi pritožbene trditve, ki se nanašajo na vprašanje zaščitene kmetije, so povsem splošne in nekonkretizirane, tako da glede na dosedanje stanje postopka v zvezi s tem ni nobenih pomislekov.

Upoštevaje pritožbene trditve, pa je očitno spor o obsegu zapuščine, kar je razlog za prekinitev postopka in napotitev na pravdo po 1. točki 212. člena ZD. Dediča namreč trdita, da v sklepu o dedovanju navedeno nepremično premoženje ne spada v zapuščino in da o tem teče pravda pred Okrožnim sodiščem v Krškem.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi obeh navedenih dedičev ugodilo in sklep o dedovanju v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo ponovno razpisati zapuščinsko obravnavo. Obravnavati bo moralo trditve o sporu glede obsega zapuščine, pridobiti o tem izjave ostalih dedičev, ugotoviti, ali so točne trditve o tekoči pravdi, nato pa odvisno od rezultata obravnavanja bodisi zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo bodisi ga le prekiniti zaradi tekoče pravde.

Razveljavitev sklepa temelji na 355. členu ZPP v zvezi s 163. členom ZD.