Court allows appeal, quashing first instance dismissal for failing to follow modified claim on interest capitalization.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu ter v odločitvi o pravdnih stroških razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zamudne obresti od neplačanih obresti (procesne obresti) je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Gre za posebno vrsto zamudnih obresti, ki tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve, od splošne vrste zamudnih obresti pa se razlikujejo po tem, da tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti, in sicer od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega paricijskega roka dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu citirane sodbe je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijanega dela sodbe v smeri pritožbenih izvajanj oziroma podrejeno razveljavitev tega in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Bistveni pritožbeni očitek, ko se pritožba sicer strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča glede višine nastale škode tožeči stranki ( EUR), je, da sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu modificiranemu zahtevku, ko je ta glede na nesporno ugotovljeno zamudo tožene stranke in zato utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dalje, po plačilu zneska SIT dne, modificiral tožbeni zahtevek tako, da je k vtoževani glavnici prištel natekle obresti od do delnega plačila – in plačanega zneska ni odbilo od kapitalizirane glavnice; razen tega pa, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj ni sledilo modificiranemu tožbenemu zahtevku, kar kaže na bistveno kršitev določb procesnega prava.

Takšen pritožbeni očitek je utemeljen. Po pregledu in preizkusu zadeve v navedeni smeri namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo po izvedencu ugotovljeno višino škode v znesku EUR, od tega zneska pa je odštelo dne plačani del v višini EUR, razliko v višini EUR pa je tožeči stranki prisodilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od, čeprav je tožeča stranka obresti od modificiranega tožbenega zahtevka z dne , uveljavljala le od dalje, vendar pa tožeča stranka obrestnega teka od prisojenega zneska glavnice ne graja.

S pripravljalno vlogo z dne je tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek modificirala tako, da je od prvotne glavnice natekle zamudne obresti od do delnega plačila – kapitalizirala in jih prištela k prvotni glavnici ter od nove glavnice uveljavljala zakonske zamudne obresti od dalje do plačila. Sodišče prve stopnje bi moralo zato odločati v okviru modificiranega tožbenega zahtevka, saj je po 381. členu Obligacijskega zakonika – OZ (Ur.l. RS, št. 83/01) mogoče zahtevati procesne obresti od neplačanih obresti in samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Gre za posebno vrsto zamudnih obresti, ki tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve, od splošne vrste zamudnih obresti pa se razlikujejo po tem, da tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti, in sicer od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje. Sodišče prve stopnje je, kot je razumeti izrek izpodbijane sodbe, v zavrnilnem delu zavrnilo tudi del modificiranega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na kapitalizirane obresti od prvotne vtoževane glavnice od do z zahtevanimi obrestmi, vendar v razlogih te odločitve ni obrazložilo. V obrazložitvi sicer razlaga, da je plačilo v višini EUR bilo opravljeno na račun glavnice, zato modificiranemu tožbenemu zahtevku ni moglo slediti. Takšni razlogi pa so preskromni in pritožbenega sodišča v pravilnost izpodbijane odločitve tudi glede na pritožbena izvajanja ne prepričajo. Glede na že citirano določilo 381. člena OZ stranka lahko uveljavlja kapitalizirane obresti in od dneva vložitve takšnega zahtevka naprej tudi obresti od kapitaliziranega zneska nateklih obresti, kar je storila z modificiranim zahtevkom tožeča stranka, vendar o tem delu tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje nima potrebnih razlogov, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče izpodbijani zavrnilni del sodbe moglo preizkusiti. To pomeni bistveno kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in iz tega razloga je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi in je izpodbijani zavrnilni del sodbe razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje – 354. člen ZPP.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na postavljeni modificirani tožbeni zahtevek razmejiti, kolikšen del tega zahtevka predstavljajo natekle kapitalizirane obresti od prvotno vtoževane glavnice in nato glede na prisojeno glavnico utrpele škode odločiti o upravičenosti višine kapitaliziranih obresti ob upoštevanju, da je razveljavljen celoten zavrnilni del sodbe – tudi glede dela neutemeljenega zahtevka glavnice za povzročeno škodo.

Razveljavitev zadeve o glavni stvari je imela za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve, saj bo sodišče prve stopnje, ko bo odločilo o celotnem tožbenem zahtevku lahko odločilo o stroških pravdnega postopka glede na celoten uspeh pravdnih strank.

O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.