Appeal dismissed; claimant failed to request enforcement costs within the statutory 30-day period after execution ended.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Namen določbe o roku za postavitev zahtevka za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, da se že med postopkom, nato pa v kratkem času po končanju izvršbe ugotovijo in razrešijo tudi vsa razmerja glede stroškov. Ta določba terja upnikovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da takoj, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina, zahteva njihovo povrnitev. Pri razlagi pomena tega subjektivnega roka za vložitev zahteve za povrnitev stroškov (takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina) pa je treba upoštevati tudi konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja. Ker je v konkretnem primeru upnik poravnal stroške izvršitelja že 14.01.2005, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 28.8.2006, je s tem nedvomno prekoračil razumni rok za vložitev zahteve za povračilo stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se upniku ne priznajo stroški za delo izvršitelja, ki jih je priglasil z vlogo z dne 28.08.2006.

Zoper takšen sklep se je pritožil upnik iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku-v nadaljevanju ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-v nadaljevanju ZIZ) ter predlagal razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v nov postopek. V pritožbi navaja, da takšna odločitev ni v skladu s VII. odstavkom 38. člena ZIZ, saj je upnik stroške za delo izvršitelja priglasil znotraj zakonskega roka tridesetih dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala.

Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Način uveljavljanja stroškov ureja ZIZ v VII. odstavku 38. člena, v skladu s katerim se mora povrnitev izvršilnih stroškov, če zakon ne določa drugače, zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Namen te določbe je, da se že med postopkom, nato pa v kratkem času po končanju izvršbe ugotovijo in razrešijo tudi vsa razmerja glede stroškov. Takšna določba o roku za stroškovne zahtevke tako terja upnikovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da takoj, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina, zahteva njihovo povrnitev.

V konkretnem primeru sodišče prve stopnje upniku ni priznalo nadaljnjih izvršilnih stroškov po obračunih plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 30.12.2004, ker je presodilo, da niso bili priglašeni pravočasno, saj je upnik zahtevo za povračilo teh stroškov vložil šele 28.08.2006, kar je tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na določilo VII. odstavka 38. člena ZIZ prepozno.

Citirano zakonsko določilo določa subjektivni in objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov in pri razlagi pomena subjektivnega roka (takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina) je treba upoštevati tudi konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja, saj mora sodišče o stroških postopka odločiti v osmih dneh po prejemu zahteve (VIII. odstavek 38. člena ZIZ). V obravnavanem primeru, ko je izvršitelj izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe opravil dne 29.12.2004 in poročilo z obračunom izdelal 30.12.2004, te stroške pa je upnik plačal že 14.01.2005, je upnik z vložitvijo zahteve za povrnitev teh stroškov, ki jo je vložil šele dne 28.08.2006, prekoračil razumen rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se upniku ti stroški ne priznajo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo pravilen sklep prvostopnega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V postopku pred sodiščem druge stopnje namreč tudi ni kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi II. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) pazi po uradni dolžnosti.

Ker upnik s pritožbo ni bil uspešen, ni upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).