Appeal dismissed; personal service of enforcement order to sole proprietor requires physical delivery per ZPP Art. 142.1. ZIZ Art. 15.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik in dolžnik sama krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil dolžnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da je bil izpodbijani sklep dolžniku nepravilno vročen, saj ga je prevzela oseba, ki ni bila pooblaščena za sprejem takšne pošte, da je bila vročitev sicer opravljena na naslovu registriranega sedeža, vendar ne v pisarni, ampak zunaj, da je bil dan vročitve sobota, ko ni uradnih ur, da osebna vročitev sploh ni bila poskušena, prav tako bi moral biti podpis na vročilnici opremljen z njegovim žigom. Zaradi nepravilne vročitve, ko je dejansko prejel izpodbijani sklep šele 11. 12. 2006, torej kasneje kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, mu ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovega ugovora. Zatrjuje, da roka za vložitev ugovora ni zamudil. Podredno pa predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval vsem navedbam v pritožbi in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - vročilnica - je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (I. odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročilnica, pripeta k list. št. ... spisa, izkazuje, da je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne 28. 11. 2006, opr. št. 0001 Ig 2006/00215, dne 9. 12. 2006 vročen naslovniku M. – B. O. s.p. na naslovu C. K. o. ..., Š. p. C., kar potrjuje podpis na navedeni vročilnici. Na njej ni zapisane nobene pripombe vročevalca, da bi bila vročitev opravljena drugače kot je razvidno iz podatkov navedenih na vročilnici. Tudi zraven podpisa na vročilnici ni nobenega pripisa, da bi vročilnico morebiti podpisala pooblaščena oseba oziroma oseba, ki bi bila v kakršnemkoli sorodstvenem razmerju z dolžnikom. V skladu s IV. odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sicer dovoljeno dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnik ni konkretno navedel dejstev v tej smeri niti ni tega dokazal. Vse navedeno potrjuje dejstvo (ugotovljeno na vročilnici), da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku osebno. Takšna vročitev pa je povsem v skladu z določili vročanja po ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

V obravnavanem primeru je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, torej fizična oseba (7. odstavek 1. člena ZGD). Ker je samostojni podjetnik fizična oseba, je za vročanje sklepa o izvršbi treba uporabiti I. odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v skladu s katerim se sklep o izvršbi vroča osebno stranki. Pri tem ni možno uporabiti določila I. odstavka 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ob takšnem vročanju ne gre za osebno vročitev samostojnemu podjetniku. Ker je prejemnik pisanje sprejel brez pripomb in teh ni imel niti vročevalec, ni nastopila situacija, da bi vročevalec ravnal v skladu s III. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem bi v primeru, ko na naslovu ne bi našel tistega, kateremu bi se naj pisanje vročilo, moral pustiti pisno sporočilo kot to določa cit. člen. Na podlagi navedenega pa je zaključiti, da je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne 28. 11. 2006, opr. št. 0001 Ig 2006/00215 dolžniku pravilno vročen.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je rok za vložitev ugovora potekel dne 18. 12. 2006, zato je pravilno zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen v skladu s III. (sedaj IV.) odstavkom 58. člena ZIZ.

V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka. Dolžnik namreč ni bil uspešen s pritožbo (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ); upnikov odgovor na pritožbo pa v tej pritožbeni zadevi ni bil potreben (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 155. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).