Appeal allowed: Preemptive right holder not a bidder need not pay security deposit.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za kasnejšo odločbo.

[JEDRO]

Če se predkupni upravičenec ni udeleženec dražbe (če ne draži), zanj ne velja dolžnost plačila varščine.

[OBRAZLOŽITEV]

S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se do ? solastni delež dolžnika na nepremičnini, vpisani pod vl. št. ... k.o. O. v. (parc. št. ...) domakne ponudniku D. N. iz L. Nadalje je zavrnilo predlog predkupne upravičenke D. G., da kupuje solastni delež dolžnika na nepremičnini za enako kupnino in odločilo še o tem, kateri vpisi se bodo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine v zemljiški knjigi izbrisali.

Proti sklepu se je pravočasno pritožila predkupna upravičenka D. G. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopkovnih določil. Za predkupno upravičenko ne veljajo določila o plačilu varščine. Pravno podlago za udeležbo predkupne upravičenke je treba iskati v III. odst. 66. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in ne v določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predkupna upravičenka nima statusa ponudnice, ne draži in zato ni udeleženka dražbe po I. odst. 185. čl. ZIZ. Po končani dražbi lahko izjavi, da kupuje pod pogoji najugodnejšega ponudnika. Končno ima status kupca, a ne statusa ponudnika in udeleženca, ker ne spreminja cene. Predkupni upravičenec daje izjavo po končani dražbi in ni udeleženec, saj je dražba končana. Predkupni upravičenec bi bil udeleženec, če bi plačal varščino in bi aktivno sodeloval. Če predkupni upravičenec izkoristi pravico, lahko najboljši ponudnik še vedno ponudi višjo ceno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, priglaša pa tudi stroške v zvezi s pritožbo.

V odgovoru na pritožbo se upnica Z. T. zavzema za zavrnitev pritožbe predkupne upravičenke in tudi sama priglaša stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Ni spora o tem, da je pritožnica do ? solastnica nepremičnine, ki je predmet dražbe in tako tudi ne more biti spora o tem, da ima pritožnica v skladu z dol. III. odst. 66. čl. SPZ v primeru prodaje te nepremičnine, na nepremičnini, ki jo ima v solasti, predkupno pravico. Sem sodi tudi primer prodaje nepremičnine na dražbi v okviru izvršbe na nepremičnine. Zakon o izvršbi in zavarovanju v dol. 182. člena obravnava privilegij predkupnega upravičenca v primeru prodaje nepremičnine na dražbi na ta način, da imetniku zakonite predkupne pravice na nepremičnini, ki je predmet dražbe, daje prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. Po dol. II. odst. 189. čl. ZIZ se dražba konča 10 minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba. Torej možnost predkupnega upravičenca, to je uveljavljanje pravice nakupa pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik, zakon veže na čas po končani dražbi. Torej predkupnega upravičenca ni moč šteti kot udeleženca dražbe, saj v primeru, da varščine ne plača, ko torej ne nastopa kot dražitelj, njegova vloga uveljavljanja privilegija nakupa pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik, nastopi po zaključku dražbe. Če pa predkupni upravičenec ni udeleženec dražbe, pa zanj tudi ne velja obveznost plačila varščine. Sledenje dejstvo je predpogoj le za udeležbo na dražbi, torej v procesu draženja nepremičnine, ki se konča 10 minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba. Res je, da lahko najugodnejši ponudnik na uveljavljani privilegij predkupnega upravičenca ponudi višjo ceno, ampak v tem primeru ne gre več za dražbo, saj najugodnejši ponudnik ne konkurira več z ostalimi dražitelji, ampak le s predkupnim upravičencem.

Tako pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita bistveno kršitev postopkovnih določil, ko je odločitev o zavrnitvi predloga predkupne upravičenke, da kupuje solastni delež pod enakimi pogoji, ki nima podlage v dol. I. odst. 182. čl. ZIZ, v I. odst. 185. čl. ZIZ in v II. odst. 189. čl. ZIZ, prav gotovo vodila v odločitev, katere pravilnost je v smislu dol. I. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku vprašljiva. Ob tako utemeljeni pritožbi je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, ko sodišče prve stopnje verjetno ne bo moglo mimo gornje ugotovitve, da v primeru, ko predkupni upravičenec ne nastopa kot dražitelj, ampak le kot predkupni upravičenec, zanj ne velja dolžnost plačila varščine, saj predkupni upravičenec nastopi šele, ko je dražba že končana.

Odločitev pritožbenega sodišča ima pravno podlago v dol. 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zv. z dol. I. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, katerega določbe se smiselno uporabljalo tudi v postopku izvršbe in zavarovanja (dol. 15. čl. ZIZ).

Ob dejstvu razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločanje o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.