Land registry court dismissed appeal; representation authority must be shown at first procedural act regardless of prior execution proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter opravi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo, je formalno samostojen in od eventualnih drugih sodnih postopkov, v katerih so bile sicer izdane listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča v svojem postopku, ločen postopek. Zato mora pooblaščenec strank svojo upravičenost za zastopanje izkazati s predložitvijo pooblastila.

[OBRAZLOŽITEV]

Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 21.11.2006 zavrglo ugovor, ki ga je kot pooblaščenec nasprotne udeleženke A. P. zoper sklep o dovolitvi vpisa z dne 17.8.2006 dne 11.9.2006 vložil odvetnik F. R. Navedeno odločitev je sprejelo zato, ker je ugotovilo, da je ugovor nasprotne udeleženke vložil kot njen pooblaščenec odvetnik, ki za zastopanje nasprotne udeleženke ni predložil pooblastila, tega pa ni storil tudi v roku, ki mu ga je s sklepom z dne 4.10.2006 naložilo za predložitev pooblastila sodišče, to pa ob opozorilu, da bo v primeru, če pooblastila ne bi predložil, ugovor zavrglo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila nasprotna udeleženka A. P. po pooblaščencu odvetniku F. R., ki je svojo upravičenost za zastopanje nasprotne udeleženke izkazal s pritožbi priloženim pooblastilom. Pritožnica je v pritožbi navajala, da je stališče zemljiškoknjižnega sodišča, ko je ugovor nasprotne udeleženke zavrglo, pravno zmotno. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko s sklepom pozvalo k predložitvi pooblastila pooblaščenca za vložitev ugovora zoper sklep o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, vendar nasprotna udeleženka pooblastila za zastopanje odvetnika R. v zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižnemu sodišču ni predložila. Nasprotna udeleženka je namreč temu odvetniku pooblastilo za celotno zastopanje dala že v izvršilnem postopku In 06/0027. To pooblastilo pa se razteza tudi na zemljiškoknjižni postopek, saj je bil sklep o opravi zaznambe sklepa o izvršbi izdan na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, zoper katerega je nasprotna udeleženka že v izvršilnem postopku vložila ugovor in predložila pooblastilo odvetniku R. za zastopanje. Nasprotna udeleženka je sicer v ugovoru zoper zemljiškoknjižni sklep navedla “pooblastilo izkazano”, kar pomeni, da je pooblastilo že predložila in da to v izvršilnem postopku predloženo pooblastilo velja tudi v zemljiškoknjižnem postopku za vložitev ugovora dolžnice kot nasprotne udeleženke zoper sklep o opravi vpisa. Po mnenju pritožnice tako sodišče ni imelo pravne podlage, da bi od nasprotne udeleženke v zemljiškoknjižnem postopku lahko zahtevalo ponovno predložitev pooblastila, saj gre samo za nadaljevanje izvršbe. Takšno ravnanje je tudi v nasprotju s sodno prakso. Pritožnica je zato predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru nasprotne udeleženke ugodi in sklep o opravi zaznambe odpravi, podredno pa, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo, je formalno samostojen in od eventualnih drugih sodnih postopkov, v katerih so bile sicer izdane listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča v svojem postopku (torej tudi od izvršilnega postopka, v katerem je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, če ta predstavlja listino, na podlagi predložitve katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih) ločen postopek. V zemljiškoknjižnih postopkih, v katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižno sodišče odloča po postopku, kot tega določa Zakon o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1 (I. odst. 120.

čl. ZZK-1), glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1 pa se uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP (II. odst. 120. čl. ZZK-1). ZNP pa v 37. čl. določa, da se v primeru, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno, v nepravdnem zakonu smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker niti ZZK-1, niti ZNP v splošnih določbah ne vsebujeta določb, ki bi urejala zastopanje strank v postopkih, se tako v zvezi s temi vprašanji v zemljiškoknjižnem postopku (smiselno) uporabljajo določbe ZPP. ZPP v določbah čl. 86/I in 98/I določa, da lahko stranka v postopku opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki pa mora svojo upravičenost za zastopanje izkazati s predloženim pooblastilom, to pa pri prvem procesnem dejanju, ki ga opravi za stranko.

II., III. in IV. odst. 98. čl. ZPP nadalje tudi določajo, da sodišče sicer lahko dovoli, da opravlja procesno dejanje za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji mora hkrati naložiti, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev za opravljeno dejanje, dokler pa ne poteče rok za predložitev pooblastila, sodišče odloži izdajo odločbe, če pa pooblaščenec v roku, ki mu ga je naložilo sodišče, pooblastila ne predloži, sodišče v nadaljnjem postopku dejanj, ki ga je ta opravil, ne upošteva oz. tožbo ali pravno sredstvo, če je pooblaščenec opravil takšna procesna dejanja, zavrže. Sodišče prve stopnje je tako ob ugotovitvi, da odvetnik R. ob vložitvi ugovora nasprotne udeleženke zoper sklep o dovolitvi vpisa – kljub pavšalnem pripisu na sami vlogi, da je “pooblastilo izkazano”, – temu ni predložil pooblastila, ravnalo v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili in zato pravilno tega s sklepom pozvalo na predložitev pooblastila in mu za to določilo rok.

V skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili in zato pravilno pa je za tem, ko se na naveden poziv odvetnik ni odzval in v danem roku pooblastila ni priložil, po njem vložen ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o dovolitvi vpisa zavrglo. Pritožbene trditve pritožnice o pravni zmotnosti takšnega ravnanja sodišča prve stopnje se tako izkažejo kot neutemeljene, vse ostale pritožbene trditve, v katerih je pritožnica v pritožbi opisovala dogajanje v izvršilnem postopku, pa kot pravno nepomembne v predmetnem zemljiškoknjižnem in pritožbenem postopku.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo pritožnice zoper izpodbijani sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, odločilo pa tudi o izbrisu zaznambe, kot to določajo določila 2. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1.

Pritožbeno sodišče ob obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP, II. odst. 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. ZNP).

Po določbi I. odst. 35. čl. ZNP v zvezi z II. odst. 120. čl. ZZK-1 vsak udeleženec zemljiškoknjižnega postopka trpi svoje stroške tega postopka. Zato je pritožbeno sodišče o priglašenih pritožbenih stroških pritožnice odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.