Appeal allowed: mere commencement of bankruptcy does not deprive shareholder of standing to sue for removal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment dismissing the plaintiff's claim for a shareholder's removal from a company. The lower court incorrectly concluded that the initiation of bankruptcy proceedings automatically extinguished the plaintiff's legal interest in the lawsuit. The court held that only the final conclusion of bankruptcy proceedings results in the company's dissolution and loss of standing, not merely its commencement. Consequently, the first-instance court lacked the legal basis to dismiss the claim under the relevant procedural statute.
Legislator headnote
AI generatedI. odst. 274. čl. ZPP; I. odst. 339. čl. ZPP: The mere commencement of bankruptcy proceedings does not deprive a shareholder of legal interest to sue for removal from the company, as only the final conclusion of such proceedings leads to the company's dissolution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Zgolj dejstvo, da je nad družbo začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke kot družbenika te družbe na izključitev drugega družbenika iz družbe in ne opravičuje uporabe določbe 1. odst. 274. čl. ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke proti toženi stranki.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je na podlagi vpogleda v sodni register ugotovilo, da je zoper družbo I. & C. d.n.o., proizvodnja, trgovina, storitve, G. V. uveden stečajni postopek, ki se vodi pod opr. št. St 26/05 in ker zaključek stečajnega postopka pomeni posledično tudi prenehanje (II. odst. 171. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) dalj časa plačilno nesposobne družbe, pravna korist tožeče stranke ni podana, ker ni smiselno izločevati družbenika iz družbe. Istočasno je sodišče še navedlo, da tožeča stranka svoje terjatve ni priglasila v stečajnem postopku in da tudi zaradi tega dejstva pravna korist tožeče stranke ni podana.
Tožeča stranka je zoper ta sklep sodišča prve stopnje vložila pravočasno pritožbo ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi je navedla, da je sklep nezakonit in da je pravna korist tožeče stranke podana, da z uvedbo stečajnega postopka družba ni prenehala obstajati in da družba preneha z njenim izbrisom iz sodnega registra. Po mnenju tožeče stranke je pravni interes tožeče stranke podan vse do izbrisa družbe I. & C. d.n.o. iz sodnega registra. Tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, kar predstavlja pritožbeni razlog.
Pritožba je bila vročena toženi stranki.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaključilo, da ni podana pravna korist tožeče stranke za tožbo ter je v skladu z določbo I. odst. 274. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožbo zavrglo.
Takšna odločitev sodišča prve stopnje pa je glede na razloge kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu vsaj preuranjena.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbo sodišča prve stopnje, da zaključek stečajnega postopka pomeni posledično izbris in prenehanje stečajnega dolžnika ter s tem lahko tudi prenehanje pravne koristi družbenikov izbrisane družbe za tožbo, vendar sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da je stečajni postopek nad družbo I. & C. d.n.o., V., katerega družbenika sta pravdni stranki, uveden, ne pa tudi zaključen. Zgolj začetek stečajnega postopka pa še ne ustvarja pravnih posledic kot veljajo za zaključek stečajnega postopka in tudi ni nujno, da pripelje do prenehanja stečajnega dolžnika (npr. v primeru potrditve prisilne poravnave v stečaju).
Tako zgolj dejstvo, da je nad družbo I. & C. d.n.o., V. začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke in ne opravičuje uporabe določbe I. odst. 274. čl. ZPP. Prav tako pa po mnenju pritožbenega sodišča za obravnavani spor ni odločilnega pomena ali je tožeča stranka svojo terjatev do tožene stranke priglasila v stečajni postopek začet nad že omenjeno družbo, ki pa ni stranka v postopku.
Sodišče prve stopnje tako na osnovi v izpodbijanem sklepu ugotovljenih dejstev ni imelo podlage za uporabo določbe I. odst. 274. čl. ZPP. S tem, ko je to določbo uporabilo ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, pa je storilo s pritožbo smiselno zatrjevano relativno procesno kršitev iz I. odst. 339. čl. ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (čl. 365 tč. 3 v zv. s čl. 354 in 366 ZPP).
V novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo pravilno uporabiti določbe procesnega prava ter o pravni koristi tožeče stranke za vložitev tožbe kot o procesni predpostavki za vodenje te pravde, odločiti upoštevaje ustrezne določbe materialnega prava, zlasti določbe Zakona o gospodarskih družbah o izločitvi družbenikov iz družbe in tiste določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki določajo položaj družbenikov v stečajnem postopku. Pri tem pa bo moralo sodišče prve stopnje tudi upoštevati, da se pravni interes v oblikovalnih in dajatvenih tožbah predpostavlja.