Appeal dismissed; applicant failed to prove specific facts for interim order beyond citing law.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

[JEDRO]

Upnik mora navesti konkretna dejstva glede pogojev za začasno odredbo. Citiranje zakonskih določb ne zadošča.

Treba je razlikovati med nepopolnim in neutemeljenim predlog.

Popoln, vendar neutemeljen predlog se ne pošilja v dopolnitev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in sicer s prepovedjo odtujitve in obremenitve osebnega avtomobila BMW 318.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnik je v predlogu natančno trdil, kakšna nevarnost obstaja. Če je sodišče štelo, da je predlog pomanjkljiv, bi moralo po Zakonu o pravdnem postopku in po Zakonu o izvršbi in zavarovanju zahtevati dopolnitev. Čl. 256/II Obligacijskega zakonika določa domnevo, da so sorodniki vedeli za oškodovanje upnika. Nevarnost je v odsvojitvi avtomobila. Citira predlog, iz katerega naj bi izhajala nevarnost. S sklenitvijo pogodbe sta toženki izkazovali namen oškodovati upnika. Citira odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 74/2001. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala le prvi pogoj za začasno odredbo, to je verjetnost obstoja terjatve, ni pa izkazala nobenega kumulativnega pogoja iz čl. 272 Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Tožnik ni konkretiziral trditve, da bi lahko bila realizacija terjatve otežena ali onemogočena. Tožnik niti ni konkretno trdil, da namerava dolžnica Angela Založnik osebni avto odsvojiti (npr. znani kupci, oglaševanje prodaje itd.).

Tožnik tudi ni konkretno trdil, da namerava dolžnica avto obremeniti (npr. zastaviti).

Sorodstvena vez med toženkama je pomembna glede utemeljenosti zahtevka v zvezi z izpodbijanjem pravnega posla, ne kaže pa na nevarnost za realizacijo terjatve.

Tožnik je zatrjeval slabo premoženjsko stanje za drugotoženko N. M., ne pa tudi za dolžnico, proti kateri namerava predlagati izvršbo na osebni avto, če bo tožba uspešna.

Tožnik tudi ni konkretiziral možnosti nastanka nenadomestljive škode, saj ni izkazal, da dolžnica nima nobenega rubljivega dohodka ali premoženja.

Enako nekonkretizirano je pritožnik zatrjeval kumulativni razlog iz 3. alinee 272. čl. ZIZ, saj ni konkretiziral, kakšne posledice bi utrpela dolžnica z začasno odredbo in kakšne posledice bi utrpela tožeča stranka, če začasna odredba ne bi bila izdana. Pritožnik tudi ni konkretiziral, kakšno neznatno škodo in če res le neznatno škodo bi utrpela dolžnica z izdajo začasne odredbe. Posest vozniškega dovoljenja ni odločilnega pomena, saj lahko dolžnica najame drugega voznika.

V zvezi s trditvijo, da bi sodišče moralo pozvati tožečo stranko k dopolnitvi predloga, je treba razlikovati nepopoln predlog od popolnega, vendar neutemeljenega predloga. Predlog tožeče stranke je bil popoln, saj je navajal dejstva in dokaze v zvezi z izpodbijanjem pravnega posla in jih je izrecno ponovil tudi pri začasni odredbi. Tak predlog pa je sodišče pravilno ocenilo kot neutemeljen, saj tožnik ni izkazal nobenega kumulativnega pogoja za začasno odredbo. Torej ni bilo razlogov za dopolnjevanje predloga.