Appeal allowed; seizure costs awarded to executor when seizure fails due to debtor's or creditor's fault.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal against the first-instance judgment regarding enforcement costs. The executor argued that a seizure of real estate, which was not registered in the land registry, failed due to circumstances attributable to the debtor, creditor, or third party. The court agreed that under the relevant tariff rules, the executor is entitled to 25% of the debt value for such failures and also awarded costs for calculating interest. Consequently, the first-instance decision was modified to recognize these additional expenses for the executor.
Legislator headnote
AI generated4. tč. tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov; Če je rubež neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, je izvršitelj upravičen do poplačila v višini 25 % plačila po tarifi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu v tč. II. spremeni tako, da se izvršitelju priznajo še nadaljnji stroški v znesku 121,93 EUR.
[JEDRO]
Če je rubež neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali 3. osebe, je izvršitelj upravičen do poplačila v višini 25 % plačila po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
[OBRAZLOŽITEV]
S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:
- ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o zavarovanju, izpodbijani sklep
- razveljavilo, postopek zavarovanja pa ustavilo in
- upnikovi zahtevi delno ugodilo in obračun stroškov izvršitelja T. M. z dne 3.11.2003 spremenilo tako, da je izvršitelju priznalo stroške v znesku 5.589,60 SIT.
Odločitev pod tč. II. izpodbijanega sklepa pravočasno izpodbija izvršitelj T. M. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Stranki sta bili obveščeni o rubežu dne 8.10.2003. Sodišče je rubež odložilo, zato izvršitelj res ni šel na kraj. Za neizveden rubež pripada izvršitelju 25 % po tar. št. 1 Pravilnika. Obračun obresti je bil potreben za odmero plačila, saj je potrebno upoštevati skupno vrednost dolga. Obračun obresti je izkazan na poročilu, ko je naveden dolg in sicer glavnica skupaj z obrestmi. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.
Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
Pritožba je utemeljena.
Izvršitelj T. M. je bil angažiran v postopku zavarovanja denarne terjatve v znesku 6.374.196,19 SIT s pp., ko je bil za izvršitelja določen s sklepom z dne 28.5.2003. Po sklepu se je zavarovanje opravilo z rubežem nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. V takšni situaciji je izvršitelj utemeljeno razpisal rubež. Iz poročila izvršitelja izhaja, da je bil rubež razpisan za 3.11.2003, ob 9.00 uri, česar upnica ni nikoli osporavala. Nesporno je, da je bil rubež na zahtevo sodišča preklican in da tega dne ni bil opravljen. Vendar to ne pomeni, da izvršitelju za iz tega razloga neizveden rubež ne gre plačilo. Po 4. tč. tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačila dela izvršiteljem in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) je izvršitelj v primeru, če je rubež neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, upravičen do poplačila v višini 25 % plačila po tar. št. 1 Pravilnika. Ob vrednosti terjatve v točkah (2000 točk) bi tako izvršitelju šlo 25.000,00 SIT, a ob dejstvu, da jih je pravočasno uveljavljal le 21.850,00 SIT, mu gre le ta znesek, seveda z 20 % pribitkom za DDV, kar v veljavni valuti znaša 109,41 €. Tako je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in ob pravilni uporabi materialnega prava sklep v tem delu spremenilo.
Utemeljeno pa pritožba graja tudi nepriznanje odmene za obračun obresti. Po dol. 2. čl. Pravilnika se plačilo za posamezno izvršilno dejanje odmeri:
- po vrednosti terjatve,
- po vrednosti zarubljene stvari ali pravice,
- po porabljenem času,
- v stalnem znesku.
Za rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo ima izvršitelj pravico do plačila po tar. št. 1 (tar. št. 2 Pravilnika). Kot je že zgoraj zapisano se oprava rubeža vrednoti glede na vrednost terjatve (tar. št. 1). Pri odmeri plačila za posamezno izvršilno dejanje glede na vrednost terjatve pa se upošteva skupna vrednost v sklepu določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov. Da je torej izvršitelj lahko dognal vrednost terjatve, je moral obračunati obresti, ki jih je v poročilu (l. št. 14) tudi prezentiral, zato je po presoji pritožbenega sodišča upravičen tudi do odmene za obračun zamudnih obresti v priglašeni višini 2.500,00 SIT, skupaj s pribitkom za DDV, kar znaša v veljavni valuti 12,52 EUR. Pritožbeno sodišče je tako ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem pogledu spremenilo in izvršitelju priznalo še 12,52 EUR, oziroma skupaj z odmeno za neizveden rubež znesek 121,93 € nadaljnjih stroškov.
Takšna odločitev, ki ima pravno podlago v dol. 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z dol. 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, je na mestu ob dognanju, da se sodišču prve stopnje pri odločanju ni pripetila nobena od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato pritožbeno sodišče o njih tudi ni odločalo.