Appeal dismissed; easement requires necessity for land use, not mere convenience or family visits.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stvarna služnost se po 125. čl. ZNP v postopku za delitev stvari ustanovi le, če posamezni udeleženec dele stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku s sklepom razdružilo solastne nepremičnine, tako da je predlagateljica V. K. L. postala izključna lastnica parcele št. ... - travnik v izmeri ... m2, nasprotni udeleženec B. L. pa izključni lastnik parcele št. ... - travnik v izmeri ... m2. Predlagateljici je še naložilo, da izplača nasprotnemu udeležencu razliko v vrednosti solastnega deleža v višini 30.500,00 SIT v roku 15 dni. O stroških postopka je odločilo, da jih trpita predlagateljica in nasprotni udeleženec vsak do 1/2.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, v laični pritožbi pa smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi ne izpodbija fizične delitve nepremičnine glede na to, da s predlagateljico že od meseca januarja 2004 koristita vsak svoj del parcele. Ne strinja pa se s tem, da sodišče ni določilo služnostno pot oz. cesto, ki je na teh dveh parcelah že preko 30 let. Meni, da mu služnostna pravica pripada, saj je po tej cesti pripeljal v svojo hišo ves gradbeni material, pokojni oče je to cesto koristil vsakodnevno, cesto je koristila tudi mama, dokler je lahko še hodila. Po tej cesti tudi sedaj hodijo na obisk k mami njene prijateljice. Oče ga je večkrat opozoril, da mora biti ta cesta vedno odprta. To cesto bi uporabljal za to, da bi hodil na obisk k mami, zato bi jo koristil le toliko časa, dokler bo mama še živa. Mama je nepokretna in potrebuje pomoč tudi v dopoldanskem času, ko sestrine družine ni doma. Tako smiselno predlaga, da se pritožbi ugodi in da določi služnostna pravica uporabe te ceste.

Pravočasna pritožba je bila posredovana predlagateljici, ki je vložila odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da ni potrebno ustanoviti služnostne pravice, zato naj sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Predlog za razdružitev skupnega premoženja je bil vložen 15. 2. 2006, to je v času, ko je že veljal Stvarnopravni zakonik (SPZ), zato je sodišče pravilno uporabilo določbe SPZ in tiste določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki jih Stvarnopravni zakonik ni razveljavil. Sodišče prve stopnje je opravilo razdružitev v skladu s 70. čl. SPZ, kar se pritožbeno ne izpodbija. V razlogih sklepa je sodišče pravilno navedlo, da lahko po 125. čl. ZNP s sklepom, s katerim razdruži solastno premoženje odloči tudi po uradni dolžnosti o ustanovitvi stvarne služnosti. Pogoj za ustanovitev take stvarne služnosti je določen v 125. čl. in sicer se ustanovi, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Pritožnik v pritožbi ne navaja, da tega dela stvari ne more uporabljati brez te služnostne pravice. Sodišče je v razlogih sklepa povedalo, da je nasprotni udeleženec sam potrdil, da ima možnost uporabiti za pot do svoje matere javno pot, ki je nekoliko daljša, vendar pa to ne opravičuje njegovega zahtevka za določitev oz. ustanovitev stvarne služnosti. Sodišče prve stopnje je v tem delu pravilno uporabilo določbo 125. čl. ZNP. Služnost je omejena stvarna pravica, ki daje pravico do uporabe tuje stvari oz. izkoriščanja tuje pravice. Stvarna služnost se ustanovi v korist gospodujočega zemljišča z namenom, da se omogoči kvalitetnejšo ali učinkovitejšo uporabo gospodujočega zemljišča. Stvarna služnost se torej ustanovi zaradi potrebe gospodujočega zemljišča. Pritožnik pa v pritožbi ne navaja, da bi sodišče moralo ustanoviti služnost zaradi potrebe njegovega zemljišča, pač pa le zato, da bi hodil k materi. To pa ni razlog za ustanovitev stvarne služnosti po 125. čl. ZNP. Okoliščine, ki jih pritožnik navaja in sicer, da so po tej poti hodili vedno k materi, da so hodili tudi obiski k materi, pa ne morejo biti razlog za ustanovitev stvarne služnosti. Iz tega razloga pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 353. čl. ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških je odpadel, ker pritožnik stroškov ni priglasil.